URS člen 23, 23/1. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 221z, 221z/1, 221z/2.
vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - postopek prisilne poravnave - ponovna prisilna poravnava - nedovoljenost izvršbe - zavrženje predloga za izvršbo - razlaga zakona - pravna praznina - pravica do sodnega varstva
Tudi v primeru ponovne prisilne poravnave velja, da skladno s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi.
Namen določbe 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ je (bil) v izenačitvi pravnega položaja etažnih lastnikov, ki dolgujejo plačilo upravniku, s tistimi etažnimi lastniki, ki za enako storitev dolgujejo neposredno dobavitelju (in katerih obveznosti zastarajo v enem letu). Uporaba te določbe v situacijah, kot je obravnavana, pa bi, nasprotno, v slabši položaj postavila tiste etažne lastnike v poslovnih stavbah, ki za enake storitve dolgujejo neposredno dobaviteljem (ker ne gre za dobave za potrebe gospodinjstva, te terjatve ne zastarajo v enem letu).
vročanje – vabilo na glavno obravnavo – fikcija vročitve – pravilnost vročitve – dokazovanje
Pritožnica ni predlagala dokaza z zaslišanjem prič. Zaslišanje prič je predlagala tožeča stranka in na naroku za glavno obravnavo ta dokazni predlog umaknila. Zaradi tega pa tožena stranka ne more biti prizadeta, saj bi lahko tudi sama predlagala zaslišanje prič, kar je sicer storila sedaj v pritožbenem postopku, kar pa je prepozno, zato pritožbeno sodišče tega ne more upoštevati.
Celovita presoja premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja družbe pokaže, da tožnica ni izkazala, da ni sposobna zagotoviti sredstev za (obročno) plačilo sodne takse, ne da bi ogrozila svoje poslovanje. Družba še vedno ustvari toliko oziroma ima toliko premoženja, da sredstva lahko zagotovi, in to ne glede na blokado TRR, na katero se tožnica v pritožbi še posebej sklicuje.
oprostitev plačila sodne takse - vpogled v javno evidenco
Glede na takšne zakonske zahteve, upoštevajoč predlog, ki ga je vložila toženka in javno dostopne podatke iz evidence AJPES (www.ajpes.si) o letnih poročilih (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida) za leto 2013, tudi v primerjavi z letom 2012 (sodišče ima pooblastilo za vpogled v takšno evidenco na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1), po presoji pritožbenega sodišča obstoje pogoji, da se toženko oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Do takšnega zaključka je prišlo na podlagi kritične presoje tako premoženjskega, finančnega, kot tudi likvidnostnega stanja toženke.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – druga pripravljalna vloga – pravica do izjave v postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo zadnje pripravljalne vloge tožeče stranke, v kateri je pojasnjevala svoj tožbeni zahtevek, za svoje trditve ponudila dokaze in predlagala razpis naroka za glavno obravnavo. S tem je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je tožeči stranki onemogočilo pravico do izjave.
spor majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave - pravočasnost navajanja dejstev - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi
Iz dikcije 451. člena ZPP izhaja, da mora tožeča stranka v postopku spora majhne vrednosti navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. Kot je že bilo omenjeno, je postopek, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, specifičen, tako da imata stranki (po predlogu za izvršbo oziroma ugovoru zoper sklep o izvršbi), možnost vsaka še v eni vlogi navajati dejstva in predlagati dokaze (prva vloga), kar pa ne pomeni, da lahko v nadaljnji vlogi (druga vloga), v kateri odgovarjata na navedbe nasprotne stranke, dejstva, iz prve vloge dopolnjujeta ali v zvezi s temi dejstvi predlagata izvedbo dodatnih dokazov. Tega že citirana določba 451. člena ZPP ne dopušča. Tudi iz dikcije 452. člena ZPP izhaja, da lahko v postopku, ki se začne s tožbo, stranki odgovorita samo na navedbe v odgovoru na tožbo (tožeča stranka) oziroma na navedbe v pripravljalni vlogi, s katero je tožeča stranka odgovorila na navedbe v odgovoru na tožbo (tožena stranka). Povsem logičen je torej zaključek, da lahko stranki tudi v postopku, ki se je začel v izvršbi, v drugi pripravljalni vlogi odgovorita le na navedbe v vlogi, s katero je bila tožba (izvršilni predlog) dopolnjena oziroma na navedbe, ki jih je tožena stranka podala kot odgovor na navedbe v dopolnitvi tožbe. Svojih morebitnih pomanjkljivih navedb iz prve vloge z drugo vlogo ne morata dopolnjevati.
OZ člen 287, 288. ZDoh-2 člen 4, 27, 27-5, 37, 37/1, 37/1-5, 59, 59/1, 125, 125/3, 126, 126/2, 283. ZDR člen 118. ZDR-1 člen 118. ZIZ člen 67. ZPIZ-2 člen 144. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSDP člen 9. ZSDP-1 člen 10. ZUTD člen 135. ZZVZZ člen 50, 58. ZZVZZ-M člen 6.
izterjava odškodnine delavca od delodajalca po določilih ZDR - ugovor dohodka iz delovnega razmerja, ki je podvržen plačilu davkov in prispevkov - višina dolga v bruto oz. neto znesku - nasprotna izvršba - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
V zvezi s plačilom odškodnine na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR, ki jo je bil po izvršilnem naslovu dolžan plačati dolžnik upniku v znesku 7.200,00 EUR, pa je sodišče prve stopnje zavzelo materialnopravno napačno stališče. Odškodnina po 118. členu ZDR, ki je veljal v času izdaje izvršilnega postopka, sedaj pa vsebinsko enako določa 118. člen ZDR-1, je izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki se v 5. točki prvega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Po tej določbi dohodek iz delovnega razmerja vključuje tudi izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobne primere. Na drugi strani gre za odškodnino, ki ni zajeta med prejemki, od katerih se dohodnina ne plača.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – mandatna pogodba – plačilo odvetnika
Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081388
OZ člen 243, 243/4, 468, 468/3. ZPP 212.
stvarna napaka – refleksna škoda – odgovornost prodajalca – odgovornost prodajalca za škodo, nastalo zaradi stvarne napake – predpostavke odgovornosti – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze – razumni ukrepi za zmanjšanje škode – dolžna skrbnost kupca – zavrnitev dokaznega predloga – dokaz z izvedencem
Kupec lahko zahteva povrnitev refleksne škode, če sta izpolnjeni splošni predpostavki odgovornosti proizvajalca oziroma prodajalca za brezhibno delovanje stvari, ki sta hkrati enaki splošnim predpostavkam poslovne odškodninske odgovornosti: 1. stvar ne deluje pravilno in 2. vzrok za okvaro stvari so lastnosti same stvari. Vendar pa morata biti za odgovornost za refleksno škodo izpolnjeni tudi dodatni (posebni) predpostavki poslovne odškodninske odgovornosti: 3. škoda, ki je v 4. vzročni zvezi z napako. Pri obravnavanju vzročne zveze med napako v predmetu nakupa in refleksno škodo na drugih dobrinah kupca je potrebno upoštevati tudi druga pogodbeno dogovorjena določila, ki opredeljujejo skrbnost ravnanja posamezne pogodbene stranke v smeri preprečevanja možnosti nastanka tovrstne refleksne škode.
Ker je bila tožba tožeče stranke zavržena, to predstavlja s stališča tožeče stranke njen neuspeh, s stališča tožene stranke pa njen uspeh. Kot določa 154. člen ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka.
ZPSDP člen 10. ZJU člen 5, 5/1. ZDR člen 132, 132/1.
odpravnina - upokojitev - javni uslužbenec
Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (ZPSDP) je v 10. členu določal, da znaša odpravnina ob odhodu v pokoj tri povprečne plače na zaposlenega v RS, oz. tri zadnje plače zaposlenega, če je to zanj ugodneje. Pravilna interpretacija tega člena je, da je v obeh primerih računanja odpravnine ob upokojitvi (glede na povprečno plačo na zaposlenega v RS ali glede na plačo delavca) potrebno upoštevati plačo za isto obdobje. Tudi kadar se odpravnina računa glede na povprečne plače na zaposlenega v RS, je potrebno upoštevati isto merilo kot pri računanju odpravnine na osnovi plače delavca, torej tri zadnje plače pred prenehanjem delovnega razmerja oziroma povprečne plače v RS za isto obdobje.
Tožnica večino osnovnih življenjskih opravil opravlja samostojno, čeprav ob pomoči ortopedskih pripomočkov (pri kuhanju si pomaga z invalidskim vozičkom, sama se oblači, slači, obuva, sezuva, hrani, po stanovanju in zunaj se giba s pomočjo tehničnih pripomočkov). Zato ni upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo
ZPIZ-1 člen 39, 39/4, 42, 42/1, 42/1-6. ZDR člen 126. ZDoh-2 člen 39, 39/2. ZPSV člen 3.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - plačilo v naravi - plača - plačilo za delo - vštevanje bonitete v pokojninsko osnovo zaradi uporabe službenega vozila v zasebne namene
Boniteta iz naslova uporabe službenega vozila v zasebne namene je ugodnost, ki jo delodajalec zagotavlja v zvezi z zaposlitvijo, ne predstavlja pa ta ugodnost plače ali dela plače v smislu 126. člena ZDR (ali drugih določb), ampak gre za druge prejemke, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0073424
ZPP člen 452, 452/3, 453. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 63, 64, 65.
spor majhne vrednosti - protispisnost - gradbena pogodba - začasna situacija kot podlaga za nastanek samostojne denarne obveznosti - domneva o potrditvi začasne situacije - grajanje - pobotni ugovor - splošno znano dejstvo - prekluzija - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožnik plačilo v tem postopku vtožuje na podlagi III. začasne situacije, ki predstavlja podlago za nastanek samostojne denarne obveznosti (63. in 64. člen PGU), čeprav je sedaj vsebovana v končnem obračunu in predstavlja njegov del. Posledično je v tem primeru relevantno, ali je bila potrjena III. začasna situacija in ne končni obračun.
Kadar se tožnik zahtevku odpove sam, nosi vse potrebne stroške postopka, saj ZPP v delu, ki ureja stroške postopka ne govori posebej o stroških v primeru odpovedi zahtevku. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo določbi 154. in 155. člena ZPP in pravilno zaključilo, da se šteje, da je tožeča stranka zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka v tem sporu propadla.
odškodninska odgovornost delavca - materialna škoda - poslovodna oseba - direktor - konkurenčna klavzula
Drugi odstavek 38. člena ZDR določa, da se konkurenčna klavzula lahko dogovori le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca, razen v primeru izredne odpovedi iz pete alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožencu je bila po razrešitvi z mesta direktorja podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato tožencu ni mogoče očitati odškodninske odgovornosti zaradi kršitve konkurenčne klavzule, saj zaradi njene neveljavnosti ni podan element protipravnosti toženčevega ravnanja.
neposlovna odškodninska odgovornost - krivdno ravnanje lastnika hiše
Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presojalo pravni standard povprečno skrbnega lastnika stanovanjske hiše, še posebno ob okoliščini, ker je le-ta tega dne organiziral čajanko, na katero je prišlo več oseb, kot tudi glede na letni čas in ob temperaturah kakršne so bile tega dne.