Delovno razmerje je osebno razmerje, saj je vezano tako na osebo delavca kot na osebo delodajalca. To pa ne pomeni, da so avtomatično neprenosljive vse terjatve, ki nastanejo v zvezi z delovnim razmerjem. Pri vsaki od teh posameznih terjatev je treba presojati, ali gre za terjatev, katere prenos je z zakonom prepovedan, oziroma za terjatev, ki je povezana z osebnostjo upnika ali njena narava nasprotuje prenosu na drugega. V konkretnem primeru je odločilno, da gre za zapadle terjatve za plačilo plač in regresa za letni dopust v neto zneskih.
Ker ni šlo za razpolaganje vnaprej, pač pa za odstop zapadle terjatve, tudi ni treba upoštevati omejitve, ki jo glede razpolaganja s terjatvami iz delovnega razmerja določa izvršilno pravo.
Statut Univerze na Primorskem ima glede razrešitve dekana le določbe četrtega do šestega odstavka 64. člena, nima pa nikakršnih določb o postopku njegove razrešitve. Zato pride v poštev uporaba ZZ v tistem delu, kjer so določena minimalna pravila postopka razrešitve in sodna pristojnost v primeru spora.
Določba drugega odstavka 38. člena ZZ se res nanaša na direktorja, torej poslovodni organ zavoda. Toda enako velja tudi v primeru razrešitve strokovnega vodje zavoda. Po določbi tretjega odstavka 42. člena ZZ se namreč glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje smiselno uporabljajo določbe 33. do 39. člena ZZ.