Upoštevaje prvi in tretji odstavek 22. člena ZVKSES ter določbo 29. člena ZVKSES je za odkrivanje in uveljavljanje stvarnih napak na skupnih prostorih stavbe zadolžen upravnik. Za stvarne napake pa po določbah 20. in 23. člena ZVKSES
(kakor tudi po določbah 458. člena OZ) odgovarja prodajalec. Že to zadostuje za
zaključek, da je med toženkinim položajem prodajalke in položajem upravnice ob prevzemu skupnih delov večstanovanjske stavbe podana nedopustna kolizija interesov. Upravnik v razmerju do prodajalca (investitorja) deluje za račun končnih kupcev stanovanj, torej za pravne subjekte z nasprotnimi interesi od prodajalčevih. Sodišče prve stopnje ima zato prav, da je prodajalkino imenovanje same sebe za upravnico in zlasti naknadna izvedba prevzema skupnih prostorov v nasprotju z namenom določbe 22. člena ZVKSES, pa tudi s samim namenom ZVKSES.
Ker gre tudi v primeru Pogodbe za pogodbo, ki jo je na podlagi postopka javnega naročanja sklenil neposredni proračunski uporabnik (tožena stranka), ni razloga, da bi določbo o obličnosti (pisnosti) pogodbe o oddaji javnega naročila (3. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1) razlagali drugače kot določbo 50. člena ZJF. Zato tudi za obravnavani primer velja, da je bila obličnost z zakonom določena „le“ ad probationem.
Ob jasni pogodbeni prepovedi cediranja terjatev tistim, ki niso podizvajalci, kooperanti ali dobavitelji blaga, bi se tožena stranka svoje odgovornosti napram tožeči stranki lahko razbremenila le, če bi se pozanimala, ali je terjatev podizvajalca do cedenta poravnana. Šele v primeru pozitivnega odgovora bi bilo neokrnjeno upravičenje tožeče stranke, da sama terja plačilo za opravljeno delo neposredno od naročnika.
Tožena stranka je zatrjevala obstoj sporazuma, s katerim ji je bil zagotovljen popust. Predložila je sporazum, na katerem je bil tudi tožnikov podpis. S tem je dokazno breme glede zatrjevane nepristnosti podpisa prevalila na tožnika, ki pristnost podpisa izpodbija. On je tako tisti, ki bi moral dokazati, da podpis na sporazumu ni njegov, saj je tožena stranka svoje trditveno in dokazno breme izpolnila že s predložitvijo sporazuma, ki je podpisan s strani obeh pravdnih strank.