Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 2c. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13, 13/1, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - status begunca - namera - zavrnitev pritožbe
Z vidika odgovornosti Republike Hrvaške za obravnavanje pritožnikove prošnje na podlagi Uredbe Dublin III ni relevantno ali je ob prihodu na Hrvaško tam vložil namero oziroma prošnjo za mednarodno zaščito ali ne, temveč je relevantno nesporno dejstvo, da je na Hrvaško prišel. V obeh primerih je vzpostavljen položaj odgovornosti Hrvaške, le na drugi pravni podlagi (prvi odstavek 13. člena Uredbe Dublin III.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zavrnjena prošnja za azil - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje pritožbe
Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe toženke vpliva na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji za mednarodno zaščito. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi (ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
Pritožnik tudi ni nasprotoval predlogu toženke za procesno končanje postopka, s tem da bi pojasnil, v čem prepozna nadaljnji obstoj svojega pravnega interesa,zato ni podlage za sklepanje, da je ta obstoječ v smislu objektivno izkazanega pritožnikovega namena uveljavljati mednarodno zaščito v Sloveniji, za kar si s to pritožbo prizadeva.Vrhovno sodišče je zato pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Pritožnik je s trditvami o prepirih in pretepih z neznanimi osebami v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite. Ker tožnik v svoji izvorni državi ni imel nobenih problemov zaradi svoje rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini, pri prepirih in pretepih niti ne gre za resno škodo v smislu 28. člena ZMZ-1. Prepiri in pretepi z neznanimi ljudmi pa ne pomenijo preganjanja v smislu 27. člena ZMZ-1.
zavrženje pritožbe - omejitev gibanja tujcu - odpravljen akt - pravni interes za pritožbo
Ker je bila omejitev gibanja pritožniku po njegovih navedbah odpravljena, Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnik pravnega interesa za pritožbo ne izkazuje več (kot navaja tudi sam), saj ne more doseči izboljšanja svojega pravnega položaja, zaradi česar je pritožbo zavrglo.
Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče na podlagi prvega odstavka 42. člena ZUS-1 odloči, da se več v enem postopku vloženih zahtevkov obravnava in o njih odloči v ločenem postopku, po drugem odstavku istega člena izrecno ni dovoljena.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00067715
ZUS-1 člen 2, 4, 5, 17, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 142, 142/1, 226.
zavržena tožba - ni upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - sklep procesne narave - tožba po 4. členu ZUS-1 - zavrnitev pritožbe
Sklep, s katerim je tretji osebi priznan položaj stranskega udeleženca v tujem postopku, je le sklep procesne narave, ki ne uživa samostojnega sodnega varstva po 2. ali 5. členu ZUS-1.
V primeru, ko procesne predpostavke za redni upravni spor niso podane, to ne pomeni, da bi se lahko vodil subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1.
zavrženje tožbe - stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku - sestava senata
Ker tožeča stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni bila stranka ali stranski udeleženec,je izpolnjen pogoj za zavrženje tožbe na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZN člen 10a, 10a/3, 10a/4. ZPP člen 180, 180/1. ZUS-1 člen 27, 40, 40/1, 77. Pravilnik o merilih in načinu preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja (2022) člen 5, 7, 7-2.
Presoja zakonitosti izpodbijanega akta je vedno omejena na navedbe v tožbi. To, da sodišče pri presoji tožbenega predloga ni vezano na tožbene razloge, ne pomeni, da sodišče prevzame oziroma nadomesti trditveno podlago. Tožbenega predloga namreč ne opredeljuje le formalni predlog, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja.
Ocenjevanje kot strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja kandidatov, ki ga opravijo člani komisije, ne more biti predmet upravnega spora zoper odločbo o imenovanju notarja. To samo zase pa še ne pomeni,da predmet upravnega spora ne bi moglo biti katero drugo vprašanje, povezano z ocenjevanjem. Pogoj je, da je urejeno s predpisom, podobno torej kot v primeru predpisanih kriterijev in meril ocenjevanja, ko se preverja njihovo (nearbitrarno) upoštevanje v izbirnem postopku, ne pa tudi rezultat njihove uporabe.
Materialno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča po zapisniškem beleženju vrednotenja posameznih vprašanj. Namen zapisnika o ustnem razgovoru je zagotoviti dokazilo glede pravilnosti izvedbe ustnega razgovora, kar omogoča kontrolo sodišča nad spoštovanjem drugega odstavka 5. člena Pravilnika o merilih in načinu preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja, da komisija kandidatu postavi vprašanja, ki morajo biti za vse kandidate enaka, kandidatu pa zatrjevanje nasprotnega.
ZN in Pravilnik namreč ne nalagata komisiji, naj pri vsakem vprašanju določi najvišje možno število točk in točkuje vsak odgovor posebej (sodišče zato tudi ne preverja pravilnosti seštevka točk), niti da naj sprejme podrobnejšo metodologijo ocenjevanja s tako vsebino in jo predstavi kandidatom pred začetkom razgovorov (kar je zavrnilo že prvostopenjsko sodišče), njeno uporabo pa dokumentira v zapisniku ali v drugače poimenovani listini, ki jo sestavi za namen prikaza vsebine in načina izvedbe izbirnega postopka.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - zavrnitev pritožbe
pritožnik z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
Tudi, če bi pritožnik izkazal, da se v izvorni državi ni mogel dolgoročno preživljati zaradi slabih ekonomskih razmer, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta škoda ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - pomanjkljive navedbe - zavrnitev pritožbe - vsebinsko prazna pritožba
Pritožnikova prošnja za priznanje mednarodne zaščite je bila pravilno zavrnjena kot očitno neutemeljena, saj je soidšče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pritožnik Maroko zapustil iz ekonomskih razlogov. Pritožba pa le s ponavljanjem vsebine pritožnikove izpovedi na glavni obravnavi ne more uspeti.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve - ekonomski razlog za vložitev prošnje
Vložitev ponovne prošnje za mednarodno zaščito je mogoče doseči le, če oseba v zahtevi bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva (ali oboje), ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4, 280, 280/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3, 77.
zavrženje tožbe - aktivna legitimacija - status stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta - uveljavljanje ničnosti - vpliv na pravni položaj tožnika - ugoditev pritožbi
Nepravilnosti, ki imajo za posledico ničnost odločbe, lahko posegajo tudi v pravni položaj tretjih, ki v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bili udeleženi. Aktivno legitimacijo za uveljavljanje ničnosti zato nimajo le osebe s formalnim statusom stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe, pač pa vse osebe, na pravice ali pravne koristi katerih vpliva nična odločba, ne glede na to, ali so imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - zmotna uporaba materialnega prava - zavrnitev pritožbe
Pritožnik je z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
ZMZ-1 člen 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZUS-1 člen 75, 75/3.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - prepoved prisilne odstranitve ali vračanja - opredelitev do navedb strank
Pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tožnikovih navedb v zvezi z načelom nevračanja, je očitno neutemeljen, vsebinsko pa iz pritožbe ni vidnih argumentov, zaradi katerih bi bila navedena presoja napačno opravljena.
Preizkus stališč sodišča prve stopnje glede opustitve izvedbe glavne obravnave v pritožbenem postopku po uradni dolžnosti ni predviden.
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 6. ZMZ-1 člen 24, 27, 28, 49, 49/1, 52, 52/1, 61.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - resna škoda - revščina - varna izvorna država - seznanitev - dolžnost posredovanja podatkov - trditveno breme stranke - zdravstveno stanje prosilca - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene
Instistut mednarodne zaščite je namenjen varstvu osebe pred preganjanjem ali resno škodo, ki bi mu jo v primeru vrnitve v izvorno državo lahko povzročile tretje osebe, in torej ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi. Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, pa po presoji Vrhovnega sodišča ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
Pritožnik ni zatrjeval, da bi bilo njegovo zdravstveno stanje pomembno z vidika pravno upoštevnih razlogov za priznanje mednarodne zaščite, njegova morebitna bolezen (astma) pa sama po sebi ne zadošča za (tožnikovo) pripadnost posebni družbeni skupini. V takih okoliščinah mora prosilec izkazati, da bi ga v izvorni državi dojemali kot različnega in torej s posebno identiteto, ali da je njegova bolezen nespremenljiva prirojena lastnost.
Upravni organ, ob seznanitvi prosilca z uporabo koncepta varne izvorne države, prosilca ni dolžan soočiti z informacijami o njegovi izvorni državi, ki so bile podlaga za uvrstitev države med varne izvorne države. Prosilec mora namreč navesti in izkazati tehtne razloge, da njegova izvorna država ni varna zanj, in ne, da ni varna na splošno. Ta možnost pa je zagotovljena že s seznanitvijo prosilca z uporabo koncepta varne izvorne države. S takšno seznanitvijo pred izdajo odločbe je zagotovljeno spoštovanje načela zaslišanja stranke, s tem pa prosilcu zagotovljena možnost, da domnevo varne izvorne države izpodbije.
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/1. ZMZ-1 člen 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - neizpolnitev sodelovalne dolžnosti - pomanjkljive navedbe - varna izvorna država - subjektivna ogroženost - ponavljanje tožbenih navedb
Glede na to da je toženka pritožnika, kot izhaja iz 13. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, tako ob vložitvi prošnje kot med osebnim razgovorom večkrat izrecno vprašala, zakaj se ne želi vrniti v izvorno državo, pritožnik pa je kot razlog vsakič navedel zgolj slab zaslužek, se Vrhovno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da bi bilo v konkretnem postavljanje kakršnokoli dodatnih vprašanj odveč in da je toženka svojo sodelovalno dolžnost izpolnila v skladu s členom 4(1) Kvalifikacijske direktive II, pri čemer je po uradni dolžnosti pazila tudi, da nevednost in neukost prosilca ne bi vplivali na zagotovitev pravic, ki mu gredo po zakonu. Tudi iz odločb Ustavnega sodišča, na katere se sklicuje pritožnik, izhaja stališče, da je obseg ugotavljanja dejstev in informacij v prvi vrsti odvisen od navedb in izjav prosilca glede njegove subjektivne ogroženosti.
Predlog za izdajo začasne odredbe je pritožnik vložil s ciljem, da se prepreči oziroma odloži prisilna izterjava obveznosti v višini 37.114,70 EUR. Vendar pa takšnega učinka s predlagano izdajo začasne odredbe v upravnem sporu zoper akt toženke, s katerim mu je bilo omogočeno obročno plačilo te obveznosti, ne more doseči, s tem pa tudi ne izboljšati svojega pravnega položaja. Četudi bi sodišče ugodilo njegovemu predlogu in začasno odredbo izdalo, bi navedeno pomenilo zgolj to, da bi bil pritožnik dolžan nemudoma poravnati obveznost v višini 37.114,70 EUR. Morebitna ugoditev njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe tako ne bi izboljšala njegovega pravnega položaja.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve
Pravilno je stališče, da ni pomembno, ali ima prosilec za mednarodno zaščito dejansko lastnosti, ki so razlog za preganjanje v izvorni državi (npr. določeno politično prepričanje), bistveno je, da mu take značilnosti pripisuje subjekt preganjanja (deveti odstavek 27. člena ZMZ-1). Da bi potencialni izvajalec dejanj preganjanja prosilcu pripisal določeno značilnost, pa je pogoj, da je seznanjen z okoliščinami, ki so lahko podlaga za tako njegovo sklepanje (torej za sklepanje o prosilčevem političnem prepričanju, njegovi pripadnosti določeni veroizpovedi, posebni družbeni skupini itd.).
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3. 3/2, 18, 18/1, 18/1-b,29, 29/3,.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - policijsko nasilje - načelo o nevračanju - status prosilca
Ovira za predajo prosilca odgovorni državi članici je ugotovitev, da v tej državi obstajajo sistemske pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito ali/in pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.). Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje. Pri slednjem gre za vprašanje, ali obstoji resna nevarnost, da bo prosilec izpostavljen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju.
Dostop do postopka za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito je sicer del skupnega evropskega azilnega sistema, vendar bo pritožnik v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavane kot prosilec za mednarodno zaščito, zato bi bile za ugotavljanja obstoja sistemskih pomanjkljivosti v azilnih postopkih na Hrvaškem v tej zadevi pomembne sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku, ki se nanašajo na obravnavo že vloženih prošenj, ne pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na sprejem namere oziroma prošnje za mednarodno zaščito (v okviru policijskega postopka).