• Najdi
  • <<
  • <
  • 46
  • od 50
  • >
  • >>
  • 901.
    VSRS Sklep I Up 55/2022
    16.3.2022
    UPRAVNI SPOR - ŠOLSTVO
    VS00054992
    URS člen 44, 58. ZUS-1 člen 2, 4. ZVis člen 6/1.
    avtonomija univerze - volitve - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - ustavno varovana volilna pravica - sklicevanje na navedbe v drugih vlogah - volitve članov študentskega sveta
    V obravnavanem primeru je bila tožba vložena zaradi izpodbijanja izdanega sklepa študentskega sveta ter odgovora rektorice. V obravnavani zadevi je bistveno (tako glede vodenja rednega upravnega spora na podlagi 2. člena ZUS-1 kot glede vodenja subsidiarnega upravnega spora na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1), da se izpodbijana akta nanašata na volitve v študentski svet, kar sodi na področje avtonomnega notranjega organiziranja in delovanja univerze. Po presoji Vrhovnega sodišča ne gre za upravna akta iz 2. člena ZUS-1, s katerima bi bilo poseženo v pravni položaj pritožnika. Hkrati pa ne gre niti za akta oziroma dejanje iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1, saj SŠ Fakultete in rektorice pri takem odločanju ni mogoče šteti za organ upravne oblasti, niti za organ katerekoli oblasti. Pa tudi iz narave obravnavanega posega ni mogoče zaključiti, da je sodno varstvo v upravnem sporu (tako po 2. kot po 4. členu) zagotovljeno zaradi narave stvari (2. člen ZUP), saj ni šlo za odločanje o upravni zadevi oziroma za odločanje organa oblasti.
  • 902.
    VSRS Sklep I Up 38/2022
    16.3.2022
    DRUŽINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00054961
    ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. DZ člen 159, 167, 168. URS člen 157, 157/2.
    odvzem otroka staršem - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 - drugo učinkovito sodno varstvo - ugovor tretje osebe - zagotovljeno drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe v subsidiarnem upravnem sporu - zavrnitev pritožbe
    Nujni odvzem otroka staršem, o katerem odloči okrožno sodišče, vključuje tudi situacije, ko se otrok v času odvzema nahaja pri drugi osebi in je torej dejansko odvzet tej osebi. Sodno varstvo glede nujnega odvzema otrok in njihove začasne namestitve pa se zagotavlja pred okrožnim sodiščem v nepravdnem postopku po določbah DZ in ZNP-1.

    Tudi odgovor na vprašanje, ali in katere pravice ima oseba, ki ni starš in so se pri njej nahajali otroci v trenutku odvzema in namestitve, je tako lahko predmet presoje samo v sodnem postopku, predvidenem v DZ. Če pa se pojavi vprašanje neustavnosti zakonske ureditve tega postopka, mora biti dilema v njem tudi razrešena. Sodni spor iz drugega odstavka 157. člena Ustave (oz. po prvem odstavku 4. člena ZUS-1) namreč ni namenjen dopolnjevanju morebiti pomanjkljivih sodnih postopkov na različnih področjih prava in razreševanju obstoja pravnih praznin glede možnosti učinkovitega sodnega varstva.
  • 903.
    VSRS Sklep I Up 21/2022
    16.3.2022
    UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
    VS00054991
    URS člen 125, 160, 160/3. ZUS-1 člen 1, 2, 2/2, 4, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 11, 11/1.
    COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - odlok - redno šolanje - nošenje mask - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - akti izdani v obliki predpisa, ki urejajo posamična razmerja - ni posamični akt - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
    Spornega Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-COV-2 (vključno z 11. členom, ki določa za pritožnico sporno nošenje mask) ni mogoče opredeliti drugače, kot da gre za splošen akt z neposrednim učinkom na pravice in obveznosti naslovnikov.
  • 904.
    VSRS Sklep I Up 22/2022
    16.3.2022
    UPRAVNI SPOR
    VS00055896
    ZOsn člen 60a. ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-4. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 8, 8/3. URS člen 157, 157/2.
    pritožba - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
    Osnovne šole niso oblastni organi, vendar pa jim ZOsn v nekaterih izrecno naštetih primerih daje pooblastilo za oblastveno odločanje (60.a člen Zosn). Ravnanje šole izven postopkov, naštetih v 60.a členu ZOsn, tako ne pomeni oblastvenega ravnanja oziroma odločanja, temveč opravljanje dejavnosti, s katero je zagotovljena možnost izvrševanja ustavne pravice do izobrazbe.

    Zahteva po šolanju na daljavo, če učenec (oziroma njegov zakoniti zastopnik) ne predloži soglasja za samotestiranje, ne izhaja iz oblastvenega ravnanja šole, temveč iz zapovedi, določene v Odloku. Ravnanje šole glede na to zapoved ne presega narave opozorila oziroma obvestila o tem, kaj Odlok zahteva od naslovnikov.

    Pri navodilih tožene stranke, tudi če so razumljena kot celota njenih dejanj in navodil, ne gre za oblastveni akt ali dejanje, zato niso izpolnjeni pogoji za obravnavo tožbe po 4. členu ZUS-1.
  • 905.
    VSRS Sklep I Up 135/2021
    16.3.2022
    UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
    VS00083657
    Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 31. ZUS-1 člen 2. ZUP člen 4. URS člen 23, 157.
    javna podjetja in agencije - zahtevek za preverjanje sklepa v postopku izvajanja - pravica do učinkovitega sodnega varstva - posebno pravno varstvo - podzakonski predpis

    Z vidika upravnega spora je odločanje Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (agencija) na podlagi zahtevka za preverjanje sklepa v postopku izvajanja iz 31. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti mogoče šteti za nadaljnji korak pri dokončnem oblikovanju volje agencije, ki ne pomeni posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva zoper upravne akte (23. in 157. člen Ustave Republike Slovenije (URS)) in zato samo po sebi ne terja izrecne zakonske ureditve. Oblikovanje posameznih procesnih rešitev s podzakonskimi predpisi pa v postopkih odločanja o javnopravnih stvareh, v katerih se Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) uporablja le smiselno in subsidiarno (4. člen ZUP), ni izključeno.

    S tem da komisija, ki je imenovana s strani direktorja agencije, preveri pravilnost sklepa direktorja, tudi ne gre ne za instančni in ne za hierarhični nadzor drugih organov zunaj agencije. Ko je odločitev o navedeni obveznosti dokončno oblikovana s strani agencije (2. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)), pa nastopi možnost sodnega varstva v upravnem sporu, ki glede na okoliščine in značilnosti konkretnega primera pred tem ni ne smiselno in ne potrebno.

  • 906.
    VSRS Sklep I Up 222/2021
    16.3.2022
    UPRAVNI SPOR
    VS00055005
    ZUS-1 člen 5/2. ZUS-1 člen 36/1-4.
    sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka - akt, s katerim je bil postopek odločanja končan - dopustnost upravnega spora
    Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da sklepa o zavrženju predloga za obnovo postopka ni dopustno izpodbijati v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Odločanje o predlogu za obnovo postopka je namreč odločanje o postopku, v katerem bi lahko bil izdan drugačen upravni akt. Toženka je kot upravni organ, pristojen za odločanje o obnovi, ugotovila, da predlog za obnovo ne izpolnjuje formalnih pogojev, zato je predlog s sklepom zavrgla, s tem pa se je postopek navedenega odločanja za tožnika končal. Da se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi se je postopek odločanja končal za eno stranko, potrjuje tudi stališče teorije, ki kot takšen sklep izrecno navaja sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka. Poleg tega dopustnost upravnega spora zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka izhaja tudi iz obstoječe sodne prakse.
  • 907.
    VSRS Sklep I Up 242/2021
    16.3.2022
    UPRAVNI SPOR
    VS00055229
    ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4.
    COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - nezakonitost odloka - pogoj PCT - subsidiarni upravni spor - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - podzakonski predpis - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - ni posamični akt - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
    Za abstraktno presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov, torej tudi (izpodbijanega) Odloka, je po veljavni zakonski ureditvi pristojno Ustavno sodišče. Ker ustavnost in zakonitost Odloka kot podzakonskega predpisa presoja Ustavno sodišče, Vrhovno sodišče ne more presojati tega, saj opisana dvotirnost pravnih sredstev pravno ni predvidena.

    Vrhovno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da ne gre za podzakonski predpis, ki bi urejal posamična razmerja na način, da bi učinkoval le v enem konkretnem življenjskem primeru oziroma zgolj na določen krog oseb, saj ureja nedoločeno število bodočih primerov in se nanaša na nedoločen krog oseb. Izpodbijani Odlok namreč na splošno ureja izpolnjevanje pogoja PCT ter varnostne ukrepe za preprečevanje ponovnih izbruhov okužb in širjenja bolezni v Republiki Sloveniji. V Odloku ni opredelitve oseb, ki morajo za opravljanje storitev ali prisostvovanje pri storitvah oziroma pri pridobivanju dobrin izpolnjevati pogoj PCT, na način, da bi opredeljeval specifično lastnost, ki bi navzven zagotavljala prepoznavnost pritožnika kot povsem konkretno določene osebe. Taka opredelitev je namreč lastna upravnim aktom, v katerih se naslovnika konkretizira (individualizira) npr. z imenom in priimkom, česar pa izpodbijani Odlok ne vsebuje. Tudi ne opredeljuje pravic ali obveznosti zaključenega kroga oseb ob konkretnem življenjskem dogodku, med katerimi bi bil vključen tudi pritožnik.
  • 908.
    VSRS Sodba I Up 47/2022
    9.3.2022
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00054964
    ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/6, 84a. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 8, 9, 9/1, 9/2, 9/3, 9/4, 9/5.
    mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pogoji za omejitev gibanja tujcu - osebni razgovor - trajanje omejitve - zavrnitev pritožbe - razlogi za prenehanje ukrepa
    Pritožnik zmotno meni, da že sama okoliščina, da je bil osebni razgovor opravljen, pomeni, da so razlogi za njegovo pridržanje prenehali. Razlog za prenehanje ukrepa omejitve gibanja na podlagi druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 je namreč (poleg poteka 3 mesečne časovne omejitve, z možnostjo 1. mesečnega podaljšanja, za katero je ukrep lahko najdlje izrečen) bodisi ugotovitev dejstev, ki so relevantna za odločitev o prosilčevi prošnji za mednarodno zaščito, bodisi ugotovitev, da prosilec ni več begosumen. Pritožnik presoji sodišča prve stopnje, da obstoji nevarnost, da bo pobegnil, ne ugovarja.
  • 909.
    VSRS Sodba I Up 218/2021
    9.3.2022
    NOTARIAT
    VS00054548
    ZN člen 8, 8/1, 8/1-8. Pravilnik o poslovanju notarja (1994) člen 32, 32/1, 32/4.
    imenovanje notarja - izpolnjevanje pogojev - predpogodba
    ZN ne določa, kakšna oprema in kakšni prostori so potrebni in primerni za opravljanje notariata. Izpolnjevanje teh pogojev torej kandidati lahko dokazujejo na različne načine in z različnimi dokazi. Vrhovno sodišče zavrača pritožbeno stališče, po katerem kandidati izpolnjevanje tega pogoja v času odprtega roka za prijavo za razpis ne morejo dokazovati s predložitvijo predpogodbe.

    Zagotovo za izkaz tega pogoja ne zadostuje samo izjava kandidata, da ima primerne prostore in opremo. Če pa kandidat predloži določene dokaze o izpolnjevanju navedenih pogojev, je stvar dokazne ocene tožene stranke, ali je na podlagi predloženih dokazov mogoče utemeljeno sklepati, da bo kandidat, če bo izbran, lahko po imenovanju začel nemoteno opravljati notarsko funkcijo. To pa je tožena stranka tudi storila, s tem, ko je izpolnjevanje obravnavanega pogoja ugotovila na podlagi obrazložene dokazne ocene predložene predpogodbe.
  • 910.
    VSRS Sklep I Up 45/2022, enako tudi VSRS Sklep I Up 52/2022
    2.3.2022
    UPRAVNI SPOR - ŠOLSTVO
    VS00054549
    ZUS-1 člen 32, 32/3. ZPP člen 343, 343/4.
    pogoj PCT - osnovna šola - zavrnitev izdaje začasne odredbe - težko popravljiva škoda ni izkazana - zavrženje pritožbe - pravni interes - prenehanje veljavnosti materialnopravnih predpisov
    V obravnavani zadevi pritožnik zahteva izdajo začasne odredbe, po kateri bi bila tožena stranka pritožniku dolžna dopustiti obiskovanje šole ter zagotavljati izvajanje izobraževanja in ocenjevanja znanja po določbah ZOsn in potrjenem šolskem programu brez izpolnjevanja in preverjanja pogoja PCT, ki ga je Vlada RS določila v Odloku 174/21.

    Navedeni Odlok je prenehal veljati z uveljavitvijo Odloka 22/2022, ki pa samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje pritožniku dovoljeno obiskovanje šole oziroma pouka brez izpolnjevanja navedenega pogoja.

    Glede na navedeno pritožnik, ki zahteva izdajo začasne odredbe, s katero bi se mu dopustilo obiskovanje šole brez izpolnjevanja pogoja PCT, ne izkazuje več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila njegova zahteva za izdajo začasne odredbe zavrnjena.
  • 911.
    VSRS Sklep I Up 240/2021
    2.3.2022
    BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - STEČAJNO PRAVO
    VS00054550
    ZFPPIPP člen 224, 355, 355/2, 355/2-6, 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 81, 81/5, 98, 98/4.
    zavrženje tožbe - osebni stečaj - procesna sposobnost - brezplačna pravna pomoč - obseg stečajne mase - ugoditev pritožbi
    Iz stečajne mase se krijejo le tisti stroški postopka, ki nastanejo v sporu o premoženju, ki spada v stečajno maso (v tem primeru gre za stroške stečajnega postopka, prim. smiselno 6. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP v zvezi z 224. členom ZFPPIPP). Pri presoji procesne sposobnosti tožnika, ki je v postopku osebnega stečaja, bi moralo zato sodišče prve stopnje ugotoviti, ali gre za tak spor. Za to presojo pa ni merodajen le zadevni upravni spor, v katerem tožnik zahteva odpravo odločbe o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči, ampak tudi spor v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

    Odločitev o tem, ali se pritožnik v tem postopku lahko zastopa sam (oziroma ali je za zastopanje lahko osebno pooblastil odvetniško družbo) je odvisna od odgovora na vprašanje, ali premoženje, ki je predmet spora v postopku v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za dodelitev brazplačne pravne pomoči, spada v stečajno maso ali ne.
  • 912.
    VSRS Sklep I Up 82/2021
    23.2.2022
    OKOLJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
    VS00054559
    ZUS-1 člen 36, 36/3, 36/6. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (2018) člen 24.
    oprostitev plačila okoljske dajatve - zavrženje tožbe - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke
    Pritožnica v obravnavani zadevi s tožbo izpodbija odločbo ARSO, izdano na podlagi 24. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (v nadaljevanju Uredba), s katero je ARSO odločila, da pritožnica ni več upravičena do oprostitve plačila okoljske dajatve. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da bi pritožnica izboljšanje svojega pravnega položaja v tem upravnem sporu tako lahko dosegla le z uveljavljanjem razlogov, iz katerih meni, da upravičenost do oprostitve okoljske dajatve zanjo kot nosilko te pravice ni prenehala, ali pa če bi uveljavljala, da je ARSO razloge za prenehanje upravičenosti do oprostitve ugotovila prezgodaj, ne pa z navedbami, da bi se moralo tudi upravičenje za oprostitev plačila okoljskih dajatev prenesti na njeno univerzalno pravno naslednico, zato da svoji pravni naslednici ne bi bila odgovorna za nastale obveznosti plačila okoljskih dajatev. Te navedbe so namreč stvar njenega dvostranskega razmerja z univerzalno pravno naslednico, ne pa predmet izpodbijane odločbe, oziroma upravnopravnega razmerja med pritožnico ter ARSO in pomenijo samo izraz pritožničinega dejanskega interesa, da se kot prenosna družba izogne obveznostim za katere odgovarja prevzemni družbi skladno z določbami ZGD-1. Zgolj dejanski interes pa ne zadošča za sodno varstvo za vodenje upravnega spora.
  • 913.
    VSRS Sklep I Up 36/2022
    23.2.2022
    TUJCI
    VS00054553
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84a. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
    omejitev gibanja - predaja odgovorni državi - znatna nevarnost pobega prosilca - subjektivne okoliščine - pomanjkljiva obrazložitev - ugoditev pritožbi
    Izpolnjevanje enega od objektivnih kriterijev iz 84. a člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) samo po sebi ne zadošča za uporabo ukrepa pridržanja. Pridržanje je dopustno, če obstoji znatna nevarnost pobega, pri čemer mora presoja take nevarnosti temeljiti na individualni oceni.

    Sodišče je v razlogih izpodbijane sodbe sicer pravilno pojasnilo, da je standard znatne nevarnosti pobega bližje standardu velike nevarnosti kot pa standardu zaznavne nevarnosti. Ni pa razvidno, katere pritožnikove individualne okoliščine in katera dejstva, ki jih je ugotovila že toženka v upravnem postopku ali ki jih je sodišče ugotovilo sámo (navaja namreč, da je po opravljeni glavni obravnavi drugače ugotovilo dejansko stanje3), je upoštevalo pri oceni, da ni podana pritožnikova znatna begosumnost.
  • 914.
    VSRS Sklep I Up 216/2021
    23.2.2022
    JAVNA NAROČILA - UPRAVNI SPOR
    VS00054685
    ZPVPJN člen 15, 15/1-8, 50, 70, 70/2, 70/3, 70/4, 70/10, 71, 72, 72/3. URS člen 23, 157, 157/1.
    javno naročanje - revizija postopka - višina takse - sodno varstvo v upravnem sporu - vračilo takse
    Taksa za vložitev zahtevka za revizijo po ZPVPJN je obvezna dajatev, javnopravna obveznost, o kateri je pristojen odločati DKOM kot državni organ.

    DKOM o vračilu takse v skladu s 72. členom ZPVPJN odloča samostojno. Po presoji Vrhovnega sodišča je zoper odločitev o višini taksne obveznosti oziroma o pravici do vračila že plačane takse sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem. Drugo sodno varstvo, ki mora biti v skladu s 23. členom Ustave RS zagotovljeno v obravnavani zadevi, za odločanje v zadevah vračila takse namreč po ZPVPJN ni predvideno (prvi odstavek 157. člena Ustave RS).

    Sodišče prve stopnje bi moralo, če bi ugotovilo, da z izpodbijanima aktoma ni bilo odločeno o pritožničini zadevi (npr. ker o pravici ni bilo odločeno v izreku odločbe), glede na izrecen podrejen tožbeni predlog na izdajo takega akta, o tej tožbi odločati meritorno, in sicer kot o tožbi, vloženi zaradi molka organa (če so za tako tožbo izpolnjene vse druge procesne predpostavke iz 28. člena ZUS-1).
  • 915.
    VSRS Sklep I Up 250/2021
    23.2.2022
    UPRAVNI SPOR
    VS00054556
    ZNPPol člen 140, 140/2, 141, 141/1. ZUS-1 člen 2, 4.
    zavrženje tožbe - pritožba zoper delo policista - ni upravni akt - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 - tožba zaradi posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine - začetek teka roka
    Pisni odgovor, ki ga je toženka sprejela v zvezi s tožnikovo pritožbo, vloženo na podlagi določb Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol) zoper postopke oziroma dejanja imenovanih policistov, ni upravni akt iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1 niti drug javnopravni akt iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1.

    Pisnega odgovora, v katerem pritožbeni senat zavzame stališča do dela policistov, tudi ni mogoče izpodbijati v subsidiarnem upravnem sporu. Pomembno namreč je, da je v takem primeru v okviru 4. člena ZUS-1 zagotovljeno neposredno sodno varstvo že zoper dejanja policistov, s katerimi je poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Poleg tega niti okoliščina, da izpodbijani pisni odgovor toženke ni upravni akt, sama po sebi ne vzpostavlja temelja za tožbo v 4. členu ZUS-1. Na navedeni pravni podlagi je namreč mogoče uperiti tožbo zoper posamično dejanje ali akt organa le v primeru, če je s tem posamičnim aktom ali dejanjem samim po sebi oseba ovirana ali onemogočena v izvrševanju svoje človekove pravice, kar mora biti v tožbi tudi zatrjevano.
  • 916.
    VSRS Sklep I Up 259/2021
    23.2.2022
    KONCESIJE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
    VS00054297
    URS člen 22, 23, 74. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZZDej člen 25, 42, 42/2, 43, 43/2, 43/3, 43/4, 44a, 44a/2.
    podelitev koncesije za opravljanje pravic zdravstvene službe - podaljšanje koncesije - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - strokovno mnenje zavoda - tožba v upravnem sporu - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - procesne predpostavke za tožbo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
    Koncedent mora tudi v postopku podaljšanja koncesije (enako kot v prvi fazi postopka podelitve koncesije) najprej ugotoviti, ali še obstoji potreba po podelitvi koncesije. Predhodno mnenje ZZZS je predvideno tudi pri ustanavljanju javnega zdravstvenega zavoda, prav tako pri njegovem spreminjanju, razširitvi dejavnosti ali prenehanju (25. člen ZZDej). Mnenje, ki ga pritožnica izpodbija, je torej predvideno glede ugotavljanja pogoja dejanske potrebe po podelitvi koncesije, ki pa ni odvisen od pravnega položaja dosedanjega koncesionarja, temveč od potreb po zagotavljanju javne službe in zmožnosti obstoječe javne mreže zdravstvenih zavodov za zadovoljevanje teh potreb. Zato tega mnenja ni mogoče opredeliti kot upravni akt iz 2. člena ZUS-1, saj z njim ni bilo odločeno o kakšni pritožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi.

    Mnenje ZZZS, da za podaljšanje koncesijske pogodbe niso izpolnjeni pogoji, lahko pomeni, da koncesijsko razmerje ne bo podaljšano, vendar to samo po sebi pritožnici ne daje podlage za uveljavljanje, da so ti pogoji izpolnjeni in s tem pogoji za izdajo predpisanega soglasja. To kar pritožnica pričakuje je, da bi imela možnost v postopku pred ZZZS izjavljati se o tem, ali javna zdravstvena mreža zagotavlja opravljanje zdravstvene dejavnosti v določenem obsegu in ali javni zdravstveni zavod zagotavlja potrebno dostopnost do teh storitev; v nadaljevanju pa, če s svojimi naziranji ne bi uspela, uveljavljati pravna sredstva, če ZSSS ne bi dal soglasja za podelitev oziroma podaljšanje koncesije. Takega sodelovanja dosedanjih koncesionarjev v postopkih ugotavljanja navedenega pogoja, na katerem temelji izpodbijano mnenje ZZZS, ne ZZDej ne katerikoli drug zakon ne predvideva. To ne izhaja iz narave tega pogoja, zato tudi mnenje ZZZS o izpolnjevanju tega pogoja ne pomeni odločanja o pritožničini pravici. Tudi sicer zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti nimajo pravnega položaja, ki bi jim zagotavljal uveljavljanje izdaje predpisanega soglasja ZZZS.
  • 917.
    VSRS Sklep I Up 39/2022
    23.2.2022
    GRADBENIŠTVO
    VS00054554
    ZUS-1 člen 32, 32/3.
    ničnost gradbenega dovoljenja - ureditvena začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - učinkovito sodno varstvo
    Pritožničina zahteva, naj se ji dovoli gradnja na podlagi dovoljenja, ki je izrečeno za nično, nima narave začasne ureditve spornega pravnega razmerja. To pa samo po sebi zadošča za njeno zavrnitev, saj bi izdaja zahtevane začasne odredbe omogočila gradnjo objekta, tudi če pritožnica s tožbo ne bo uspela. Sodišče bi tako z začasno odredbo dovolilo gradnjo, za katero bi se kasneje ob vsebinski presoji tožbe lahko izkazalo, da je nezakonita.
  • 918.
    VSRS Sklep I Up 23/2022
    15.2.2022
    DAVKI - UPRAVNI SPOR
    VS00054298
    ZUS-1 člen 32, 32/2. ZDavP-2 člen 87, 87/1, 188, 188/1, 188/2.
    začasna odredba - davčni inšpekcijski nadzor - dodatna odmera davka - izvršba davčne obveznosti - sklep o davčni izvršbi - odložitvena začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda - prizadetost javne koristi - onemogočeno oziroma oteženo plačilo davčne obveznosti - sorazmernost ukrepa - sklep o začasnem zavarovanju davčne obveznosti - ugoditev pritožbi - odložitev izvršitve izpodbijanega akta
    Davčni organ je na podlagi odmerne odločbe, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, že izdal sklep o izvršbi. Izvršba se opravi z rubežem, cenitvijo in prodajo v sklepu navedenih priklopnih vozil, med strankama pa ni sporno, da je bil rubež že opravljen. Z rubežem oziroma vpisom rubeža v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin davčni organ pridobi zastavno pravico na zarubljenih premičninah (prvi in drugi odstavek 188. člena ZDavP-2). Zastavna pravica mu v primeru dolžnikovega stečaja zagotavlja ločitveno pravico in s tem prednostno poplačilo v stečajnem postopku.

    Utemeljen je zato pritožbeni ugovor, da rubež pritožniku onemogoča prodajo vozil in s tem oškodovanje upnika, hkrati pa toženi stranki zagotavlja poplačilo, zaradi česar do neplačila dolga v nobenem primeru ne more priti. Tudi če bi bil zoper pritožnika pred pravnomočno odločitvijo v tem sporu začet stečajni postopek (zaradi njegovega siceršnjega negativnega poslovanja, ne kot posledica naložene davčne obveznosti), bi bila tožena stranka v stečajnem postopku poplačana iz zarubljenega premoženja. Glede možnosti doseči poplačilo davčnega dolga torej tožena stranka ne bi bila v slabšem položaju, kar pomeni, da je javna korist tudi v primeru izdaje začasne odredbe ustrezno zavarovana.
  • 919.
    VSRS Sklep I Up 90/2021
    10.2.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
    VS00054114
    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 79, 79/2. URS člen 35. ZVOP-1 člen 6, 6-3, 34. ZUS-1 člen 1, 2, 36, 36/1, 36/1-4. OZ člen 134. ZPP člen 1.
    varstvo osebnih podatkov po ZVOP - obdelava osebnih podatkov - objava članka - objava na svetovnem spletu - pravica do zasebnosti - tožba v upravnem sporu - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe - ugoditev pritožbi - stvarna nepristojnost upravnega sodišča - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču
    Ker nadaljnjih pravil o pristojnosti sodišč za odločanje o sporih na podlagi 79. člena SUVP ta uredba ne vsebuje, je za določitev pristojnosti potrebna razlaga zakonskega prava Republike Slovenije. Tako je sicer mogoče uporabiti tudi določbo 34. člena ZVOP-1, kolikor ni v nasprotju z SUVP, vendar jo je treba razlagati skladno z vsebino SUVP. Vsebino 34. člena ZVOP-1 pa je že razložila dosedanja sodna praksa Vrhovnega sodišča, ki je poudarila, da se navedena določba po vsebini nanaša zgolj na javnopravne upravne spore, ki se lahko vodijo samo zoper organe oblasti v smislu 1. člena ZUS-1. Skladno s tem so za vse ostale spore za varstvo osebnih podatkov po 79. členu SUVP pristojna sodišča splošne pristojnosti.

    Tožena stranka ni javni organ države članice, temveč gre za zasebnopravno gospodarsko družbo. Tako za odločanje o varstvu osebnih podatkov v tem sodnem sporu ni pristojno Upravno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti na podlagi 1. člena ZPP.
  • 920.
    VSRS Sklep I Up 258/2021
    9.2.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00053665
    ZPP člen 70, 70-6. ZDOdv člen 7, 7/1.
    zahteva za izločitev sodnika - izločitev višjega sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - pravica do nepristranskega sodnika - videz nepristranskosti - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - načelo enakopravnosti strank - zavrnitev pritožbe
    Kršitev enake obravnave strank konkretnega upravnega spora ne more temeljiti na ravnanjih, ki jih opravi sodišče kot državni organ v razmerju do drugega državnega organa (državnega odvetništva) in v zvezi s postopkom pred mednarodnim sodiščem, pred katerim Republiko Slovenijo zastopa ta državni organ (državno odvetništvo). Navedeni razlog za odstop spisa, ki mu pritožba ne oporeka, namreč vzpostavlja razmerje med dvema državnima organoma, v okviru katerega je sodišče izpolnjevalo svojo dolžnost iz prvega odstavka 7. člena ZDOdv.

    Narava tako nastalega razmerja pa izključuje, da je bil spis poslan državnemu odvetništvu kot zastopniku tožene stranke v upravnem sporu. Zato golo dejstvo, da isti organ zastopa toženo stranko v konkretnem upravnem sporu, ne utemeljuje pritožničinega zatrjevanja o favoriziranju nasprotne stranke.
  • <<
  • <
  • 46
  • od 50
  • >
  • >>