Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103, 103/2, 103/2-2, 158. ZZVZZ člen 25, 25/2.
stroški zdravljena v tujini - nujno zdravljenje
Tožnik je zaradi nujnega zdravljenja utemeljeno poiskal pomoč zunaj javnega zdravstvenega sistema. V tem primeru pa so izpolnjeni pogoji, da mu tožena stranka nastale stroške, ki jih je sicer plačal kot samoplačnik, povrne, kot je to pravilno razsodilo sodišče prve stopnje.
dogovor o odlogu plačila - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - zaslišanje zakonitega zastopnika stranke - zavrnitev dokaznega predloga - informativni dokaz - konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga
Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni (dovolj konkretno) navedla okoliščin o sklenitvi domnevnega dogovora. Tožena stranka je v pripravljalni vlogi z dne 28. 3. 2022 v zvezi z dogovorom navedla zgolj, da sta se stranki dogovorili, da bo tožena stranka tožeči poravnala svoje obveznosti, ko si uredi financiranje, torej, ko bo imela sredstva za poplačilo (okvirno je bilo dogovorjeno, da bo to najpozneje do konca aprila 2022). Drugih okoliščin v zvezi z dogovorom tožena stranka ni navedla. Prav tako dokazni predlog ni bil substanciran, saj ni pojasnila, v zvezi s čim konkretno sploh predlaga zaslišanje tožene stranke, temveč je zaslišanje zgolj navedla med (ostalimi) predlaganimi dokazi. Pravilna je zato ocena sodišča prve stopnje, da bi predlagano zaslišanje predstavljalo nedovoljen informativni dokaz.
stroški začasnega zastopnika odvetnika - pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika - pravnomočno končan postopek - pomota pri vročitvi
Pritožnica v tem postopku ni bila postavljena za začasno zastopnico, zato tudi ni imela pravic in dolžnosti začasnega zastopnika. Na to ne vpliva dejstvo, da jo je sodišče prve stopnje pomotoma vabilo na narok, saj se vabilu na narok v zadevi, v kateri odvetnik ne strank ali udeležencev ne zastopa, ni dolžan odzvati.
Če je sodišče prve stopnje na podlagi predloženega dejanskega stanja lahko zahtevek obravnavalo tudi z vidika pravne podlage, ki jo pritožnik navaja v pritožbi, se pravnomočnost prve sodbe razteza tudi na ta sklop dejstev in nova tožba ni dopustna.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 336. ZST-1 člen 1, 1/3.
prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe - predložitev dokazila o plačilu sodne takse - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - sklicevanje na sodno prakso - pravica stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem
Iz vsebine dopisa, na katerega opozarja tožena stranka izhaja, da je sodišče pozvalo toženo stranko, da v roku treh dni predloži dokazilo o pravočasnem plačilu sodne takse za pritožbo. Slednje pomeni, da mora biti sodna taksa plačana pravočasno, kar se dokazuje z ustreznim dokazilom o plačilu.
V postopkih odločanja glede plačila sodne takse po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače (tretji odstavek 1. člena ZST-1). Sodišče prve stopnje pravilno ni štelo, da gre za poziv k dopolnitvi nepopolne vloge - pritožbe, ker se v postopku s pritožbo ne uporablja 108. člen tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP).
ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Pritožbena razlaga, da bi moralo sodišče prve stopnje šteti začetek teka roka za vložitev ugovora zoper sodbo o kaznovalnem nalogu od vročitve odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči zagovornikom, je zmotna. Takšna razlaga bi pomenila, da bi rok za vložitev pravnega sredstva lahko začel teči kadarkoli v nedoločeni prihodnosti, ko bi obdolženec zagovornika pooblastil za zastopanje ali ko bi slednji prejel odločbo o brezplačni pravni pomoči.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00068779
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 162, 162/1-6. ZIZ člen 102.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - začasna odredba o preživljanju otrok - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - verjetnost nastanka škode - obveznost plačevanja preživnine - neplačevanje preživnine - največja korist otroka - otrokove potrebe - premoženjsko stanje - omejitev izvršbe
Namen začasnih odredb v družinskih postopkih je v začasni regulaciji stanja do zaključka postopka, tako da se zavaruje korist otroka. V tej luči je treba interpretirati verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen.
V primeru, ko je ožji zahtevek vključen v širšega, je v skladu z ustaljeno sodno prakso potrebno šteti, da do kumulacije zahtevkov sploh ni prišlo.
Tožnik ni zatrjeval niti izkazal, da bi bil univerzalni ali singularni pravni naslednik navedenih družb, zato ni upravičen do uveljavljanja kondikcijskega zahtevka v lastnem imenu in za svoj račun.
Ker torej tožnik ni dokazal obstoja vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem prve tožene stranke in nastalo škodo, ki se je po trditvah tožnika kazala v postopku osebnega stečaja, ki se je vodil nad njim in v katerem so bile prodane njegove nepremičnine, zaradi česar naj bi mu nastala premoženjska škoda, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ugotavljati preostalih elementov odškodninske odgovornosti.
ZD člen 131, 131/2, 145. DZ člen 254, 255, 255/1, 267, 268.
začasni skrbnik zapuščine - imenovanje in razrešitev začasnega zastopnika - skrbnik za poseben primer
Odločitev o zavrženju predloga zakonitih dedičev za razrešitev začasne skrbnice zapuščine je po obrazloženem in glede na navedbo v izpodbijanem sklepu, da je zakonita dedinja A. A. pri pristojnem CSD podala predlog za razrešitev skrbnice zapuščine, vendar do izdaje odločbe CSD o tem še ni odločil, pravilna zato, ker je CSD, ki je (poleg zapuščinskega sodišča) tudi pristojen za odločanje o tem predlogu, prvi začel postopek o razrešitvi začasne skrbnice zapuščine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00068561
URS člen 15, 22, 23. OZ člen 101, 104, 105, 106, 107, 335, 335/1, 350. SPZ člen 43, 43/2, 93. ZPP člen 2.
lastniška posest - vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - priposestvovanje nepremičnine - dobrovernost priposestvovalca - protiknjižno priposestvovanje - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - sočasna izpolnitev obveznosti - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - zastaranje terjatve - zastaranje terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - zavezovalni pravni posel - sočasnost izpolnitve pogodbe - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve pogodbenih obveznosti - ugovor neizpolnjene pogodbe in pravilo sočasne izpolnitve - razveza kupoprodajne pogodbe zaradi neizpolnitve - ničnost pogodbe - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - odstop od pogodbe pred iztekom roka - desetletni zastaralni rok - vindikacijski zahtevek - posestnikovi ugovori - čas izpolnitve obveznosti - čas kot bistvena sestavina pogodbe
V primeru, če je ta terjatev zastarala, kot je v obravnavanem primeru že pravnomočno razsojeno, ostaja kupcu edina možnost, da uveljavlja pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem. Če mu te pravice ne bi priznali, bi nastal hibridni pravni položaj. Prodajalec kot zemljiškoknjižni lastnik, ne bi uspel z vindikacijskim zahtevkom zoper kupca, ker bi kupec lahko odklonil izročitev nepremičnine na podlagi sklenjene prodajne pogodbe, ki mu daje pravico do posesti. S tem bi kupec ohranil posest nepremičnine, ne bi pa imel lastninske pravice na nepremičnini, prodajalec, ki pa bi ohranil lastninsko pravico, ne bi pa imel pravice do posesti.
Sodišče prve stopnje je zaradi zastaranja zavrnilo primarni zahtevek tožnika na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Zoper ta del sodbe ni bila vložena pritožba, zato se pritožbeno sodišče ne opredeljuje do (ne)utemeljenosti tega dela odločitve, pojasnjuje pa, da bi pogoj sočasne izpolnitve sodišče prve stopnje lahko vključilo v izrek sodbe, če bi ugodilo primarnemu zahtevku. Ker je sodišče prve stopnje tožniku priznalo lastninsko pravico izvorno - na podlagi pripopsestvovanja, je zmotna odločitev v delu, v katerem je tožniku naložilo, da je dolžan ob vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo plačati prvo toženki preostanek kupnine v višini 34.880,00 EUR.
ZDSS-1 člen 63, 63/1, 72, 73, 73/1. ZPP člen 108, 108/5.
zavrženje tožbe - vloga, sposobna za obravnavanje
Tožnik dokončne upravne odločbe kljub pozivu sodišča, ni predložil. Predložil je prvostopenjsko odločbo ZPIZ, zoper katero pa tožba ni dovoljena. Sodno varstvo je dopustno le zoper dokončne odločbe tožene stranke, ne pa zoper prvostopenjske odločbe, zoper katere so možna redna pravna sredstva v okviru upravnega postopka.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje je imelo v izvedenskem mnenju strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da do izdaje dokončne upravne odločbe pri tožnici ni izkazanih takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi jo popolnoma onesposabljale za vsakršno organizirano pridobitno delo, niti objektivnih zdravstvenih razlogov za časovno razbremenitev 4 ure dnevno.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka1. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka2.
plačilo zapadlih računov - plačilo za opravljene storitve - čiščenje komunalnih odpadnih voda - spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložena zavrnitev - odločanje po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti
Tožnik zaračunava zgolj čiščenje odpadne komunalne vode, torej opravo storitve, katere toženec ni prerekal.
Zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca je ustrezno obrazložena - ugotavljanje nerelevantnih dejstev za končno odločitev je nepotrebno, torej nesmiselno in neekonomično.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - predlog centra za socialno delo - določitev obsega stikov - sprememba ureditve stikov - razširitev stikov - zavračanje stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - mnenje otroka - strokovno mnenje - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - dvom v dokazno oceno
Čas za širši obseg stikov še ni dozorel. Razen, če bi si deklica njihove razširitve želela. Ni nepomembno dejstvo, da je deklica stara že 16 let, zato ima njeno mnenje večjo težo, pa četudi bi bilo plod očetovega vpliva.
Preuranjeno širjenje stikov bi lahko pri deklici povzročilo bistveno večjo škodo, kot jo lahko povzroči nadaljnje omejeno izvajanje stikov.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - premoženjsko stanje družbe
Sodišče prve stopnje je oprostilo dolžnika plačila sodne takse v višini nad 44,00 EUR, kar je pomenilo 11,00 EUR, in navedlo dejanske ugotovitve za odločitev. Dolžnik je z izpodbijano odločitvijo dosegel največ, kar lahko po zakonu.
ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/2, 481, 481/1, 481/1-1, 482, 482/2. ObrZ člen 31, 33, 34, 34/2.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - subjektivni in objektivni kriterij - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - plačilo članarine - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost okrajnega sodišča
Tožeča stranka je organizirana v pravnoorganizacijski obliki obrtno-podjetniške zbornice, ki je oseba javnega prava (33. člen ObrZ). Ta v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni navedena kot oseba, za katero veljajo pravila v gospodarskih sporih. Glede na navedeno v obravnavanem primeru ni izpolnjen subjektivni kriterij za sojenje po določbah ZPP v gospodarskih sporih.
Tožeča stranka v tem postopku od tožene stranke zahteva plačilo članarine, glede česar nima nobenih javnopravnih upravičenj (drugi odstavek 34. člena ObrZ). Članstvo v obrtno-podjetniški zbornici ni obvezno, zato zahtevek za plačilo članarine nima javno pravnega značaja (31. člen ObrZ). Gre torej za klasično civilnopravno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.
ZZVZZ člen 44c, 44c/1, 44c/1-4, 44c/2, 44c/2-1. Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah (2018) člen 11, 16. ZDSS-1 člen 61.
Zaradi javno pravne narave pravic iz sistema socialne varnosti, kar velja tudi za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in kogentne narave zakonskih in podzakonskih splošnih aktov, je potrebno v sodno socialnih sporih ugotoviti resnično dejansko stanje. Z 61. členom ZDSS-1 je socialno sodišče zavezano, da popolnoma in po resnici ugotovi sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069630
ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-3. ZS člen 83, 83/1.
predlog za nasprotno izvršbo - pravočasnost predloga - tek rokov med sodnimi počitnicami - procesni rok - materialni rok - kondikcijski zahtevek - prekinitev teka roka - predpis - konec izvršilnega postopka - sklep o ustavitvi izvršbe - preplačilo - dopustnost predloga - subjektivni rok - objektivni rok - pravnomočna razveljavitev sklepa o izvršbi - razlogi za nasprotno izvršbo - prekluzivni roki - zastaralni rok - procesno dejanje - zahteva za pravno varstvo
Pritožnikovo razlaganje prvega odstavka 83. člena ZSV je v nasprotju z veljavno zakonodajo. Procesni roki so roki, ki jih procesni zakon predpisuje za opravljanje določenih procesnih dejanj v postopkih (npr. rok za vložitev pravnega sredstva). Materialni roki pa so roki, ki so praviloma v materialnih predpisih določeni za uveljavljanje zahteve za pravno varstvo. Materialne roke delimo na prekluzivne (kjer pravica zahtevati pravno varstvo preneha …) in zastaralne, kjer pravica preneha na ugovor nasprotne stranke, v obeh primerih pa njihova zamuda povzroči zavrnitev zahtevka. Za opredelitev, ali je rok materialni ali procesni, ne more biti odločilno dejstvo ali je rok določen v materialnem ali procesnem predpisu. Za opredelitev je odločilna sama narava roka, to je, kakšna pravica se z določenim rokom varuje oziroma kakšne so posledice zamude roka. Pri opredelitvi je torej potrebno izhajati iz vprašanja, ali z iztekom roka dokončno preneha meritorno pravno varstvo oziroma preneha pravica do pravnega varstva določene vsebine (materialni rok) ali s potekom roka postane nedopustna le ena od oblik pravne zaščite (procesni rok). Pri roku, ki ureja vložitev predloga za nasprotno izvršbo, je tako treba vzeti v obzir, da je nasprotna izvršba specifična oblika uveljavljanja kondikcijskega oziroma obogatitvenega zahtevka znotraj izvršilnega postopka, torej z iztekom roka za njeno uveljavitev preneha le-ta oblika pravne zaščite (stranka pa lahko še vedno na to svojo pravico uveljavlja v ločenem pravdnem postopku po vloženi tožbi). Ta rok torej opredeljuje časovno omejitev procesnega dejanja vložitve predloga za nasprotno izvršbo. Gre torej za rok, od katerega je odvisna le dopustnost predloga za nasprotno izvršbo, ne pa tudi dopustnost samega pravovarstvenega zahtevka oziroma strankine materialne pravice zahtevati vrnitev preveč plačanega zneska.