• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 20
  • >
  • >>
  • 241.
    VSL Sklep I Cp 1985/2023
    8.12.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00071843
    ZPP člen 44, 44/3, 157, 158, 158/1. ZST-1 člen 31, 31/1.
    pritožba zoper sklep o stroških postopka - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - umik tožbe po izpolnitvi dela zahtevka - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - povod za tožbo - izpodbijanje vrednosti spornega predmeta - sodna določitev vrednosti predmeta postopka - korekturna dolžnost sodišča - potrebnost stroškov
    Iz prvega odstavka 158. člena ZPP res izhaja pravilo, da je tožnik, ki umakne tožbo, upravičen do povračila stroškov postopka, če je tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Če namreč toženec med pravdo izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zato mora on plačati pravdne stroške. Vendar pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da ima to pravilo izjemo. Toženec namreč v taki situaciji stroškov ni dolžan nositi, če ni dal povoda za tožbo (157. člen ZPP). O povodu za tožbo pa govorimo takrat, ko lahko tožnik na podlagi ravnanja toženca pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njenih pravnih interesov.

    Da je vrednost spornega predmeta previsoka, je toženka prvič navedla v odgovoru na tožničino zahtevo za povračilo stroškov, torej že po izdaji sklepa, s katerim je bil zaradi umika tožbe postopek ustavljen. V tej fazi postopka pa sodišče, ob upoštevanju 44. člena ZPP, vrednosti spora ne more več korigirati.
  • 242.
    VSL Sodba in sklep II Cp 841/2023
    8.12.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00077619
    OZ člen 336, 336/1, 346, 349. ZPP člen 161, 161/1, 286, 286a. Odvetniška tarifa tarifna številka 20, 20-4.
    splošni petletni zastaralni rok - terjatve iz gospodarskih pogodb - začetek teka zastaranja - kdaj začne teči zastaranje - ugovor zastaranja - enotno sosporništvo - stroški posameznega sospornika - etažni lastniki kot stranka postopka - etažni lastniki kot sosporniki - delitev stroškov med etažnimi lastniki - pogodba o cesiji

    Toženci v obravnavani zadevi niso enotni sosporniki in se zato pravdna dejanja posameznega toženca ne raztezajo tudi na ostale. V sklepu VSL II Cp 464/2012, na katerega se sklicuje pritožnica, ne gre za primerljivo zadevo, saj je šlo za pravdo v zvezi z veljavnostjo pogodbe o upravljanju in je po naravi pravnega razmerja spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki).

    Z odstopom terjatve se terjatev v celoti prenese na prevzemnika, vključno s stranskimi pravicami. Zato za tek zamudnih obresti ni pomembno, kdaj je bila pritožnica obveščena o cesiji, temveč kdaj je dolžnik stopil v zamudo.

  • 243.
    VSL Sklep II Cp 1247/2023
    8.12.2023
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00071841
    OZ člen 440, 579. SPZ člen 247, 247/1, 247/3.
    dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine - ustni dogovor - pogodbena zaveza - najemodajalec kot nelastnik
    Za veljavnost dogovora o brezplačni uporabi nepremičnine, kot ga zatrjujeta toženca, ni potrebno, da bi imela tožnica na predmetu uporabe lastninsko pravico. Zatrjevan dogovor je obligacijski pravni posel, v katerem nastanejo pravice in obveznosti med pogodbenima strankama. Ob upoštevanju zatrjevane vsebine dogovora, je bila dolžnost tožnice omejena na to, da tožencema omogoči brezplačno rabo stanovanja, pri čemer je tako rabo dolžna zagotavljati do izgradnje hiše obeh tožencev (razen če bi A. A. stanovanje želela ponovno sama uporabljati). OZ ne določa, da bi tak dogovor lahko sklenil le lastnik nepremičnine, in tudi ni prepovedan. Tožnico je torej dogovor, če je bil sklenjen, zavezoval že v času, ko je bil lastnik nepremičnine njen oče, zavezuje pa jo tudi sedaj, ko je njena lastnica sama.
  • 244.
    VSL Sodba II Cp 1129/2023
    8.12.2023
    STVARNO PRAVO
    VSL00071781
    SPZ člen 99, 99/1.
    varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba (opustitvena tožba) - vznemirjanje lastninske pravice - vznemirjanje kot pravni standard - lastnina drevesa na meji - potek meje - urejena meja - sporna meja - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - enkratno protipravno vznemirjanje lastnika - časovna komponenta vznemirjanj
    Zakonski pojem vznemirjanja iz 99. člena SPZ je pravni standard, ki ga napolnjuje teorija, predvsem pa sodna praksa, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera. Kot je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, je toženec z barvnim označevanjem dreves, ki (glede na sodno urejeno mejo) stojijo na parceli tožnikov, ter naknadnim odstranjevanjem tožnikovih oznak, aktivno (fizično) posegel v lastninsko pravico tožnikov, pri čemer za kaj takega ni imel nobene pravne podlage, torej protipravno. Drži sicer, da s tem tožnika pri uporabi same nepremičnine nista bila ovirana, a je bistveno to, da posegi kažejo, da si toženec, kljub sodno urejeni meji, lasti del nepremičnine tožnikov in tam rastoča drevesa in da je, zaradi za toženca sporne meje, verjetno, da bi, brez sodne intervencije, do poseganja lahko ponovno prišlo.
  • 245.
    VSL Sklep II Cp 980/2023
    8.12.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00072282
    ZOZP člen 19, 19/1, 19/2, 19/3. ZPP člen 70, 247, 247/1, 247/6, 292, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
    poškodba v prometni nezgodi - izguba na zaslužku - pritožba zoper popravni sklep - višina in izčrpanost zavarovalne vsote - valorizacija zavarovalne vsote - najnižja zavarovalna vsota - izločitev izvedenca - razlogi za izločitev izvedenca - pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    S tem ko je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na mnenje sodne izvedenke Ekonomske fakultete, glede katere je tožnik pravočasno zahteval njeno izločitev, ne da bi o zahtevi za izločitev odločilo, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki pa je vplivala na pravilnost in zakonitost postopka, saj sodba temelji na dejanskih ugotovitvah te sodne izvedenke (prvi odstavek 339. člena ZPP).

    Opozoriti velja na pravilno uporabo 19. člena ZOZP/94 v zvezi s presojo višine neizčrpane zavarovalne vsote. Ta določba namreč izrecno določa valorizacijo obvezne zavarovalne vsote, kot tudi še neizplačane zavarovalne vsote v primeru, ko zvišanje maloprodajnih cen preseže 10%, pri čemer je relevantno obdobje za presojo zvišanja maloprodajnih cen obdobje od škodnega dogodka dalje.
  • 246.
    VSL Sodba I Cp 1213/2023
    8.12.2023
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00072249
    OZ člen 168, 168/2, 169, 179, 182.
    prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske škode - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - denarna odškodnina za posamezne vrste nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - povrnitev bodoče škode - valorizacija delnega plačila odškodnine (akontacije)
    Sodišče mora denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo odmeriti po cenah v času izdaje sodne odločbe, pri ugotavljanju pravičnega denarnega zneska, ki ga je toženka po odločbi sodišča dolžna plačati tožnici, pa mora upoštevati tudi okoliščine, ki so nastale po povzročitvi škode in pred izdajo odločbe (drugi odstavek 168. člena v zvezi s 169. členom OZ). Ker je bila v obravnavanem primeru realna vrednost zneska odškodnine, ki ga je toženka tožnici izplačala aprila 2020, v času izdaje sodne odločbe drugačna od nominalne vrednosti ob plačilu, je sodišče dolžno ta znesek najprej valorizirati, to je izraziti v višini njegove realne vrednosti v času izdaje sodbe, in ga šele nato odšteti od zneska v postopku ugotovljene pravične denarne odškodnine.
  • 247.
    VSL Sklep II Cp 2105/2023
    8.12.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00072409
    ZPP člen 137, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 343/1, 343/2.
    pooblastilo za zastopanje - vročanje sodnih pisanj pooblaščencu - prepozna pritožba zavržena
    S tem, ko je odvetniku dala splošno pooblastilo za zastopanje v postopku, je tudi sprejela, da bodo vsa pisanja vročana njemu. Po določbi 137. člena ZPP mora sodišče v primerih, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročati pisanja njemu. Neposredna vročitev stranki se sploh ne bi štela za veljavno opravljeno in bi pomenila bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

    Stranka mora trpeti posledice zamude, ki jih je zakrivil njen pooblaščenec; pravdna dejanja, ki jih opravi njen pooblaščenec, imajo enak pravni učinek, kakor da bi jih opravila stranka sama. Od odvetnika se namreč pričakuje ravnanje v skladu s standardom dobrega strokovnjaka. Če pa stranka meni, da njen pooblaščenec ni ravnal z ustrezno skrbnostjo, tega ne more uveljavljati v tej, marveč v kakšni drugi (npr. odškodninski) pravdi.
  • 248.
    VSC Sodba Cpg 85/2023
    8.12.2023
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSC00076393
    OZ člen 648.
    odstop od pogodbe - prenehanje pogodbe po volji naročnika
    Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine na podlagi 648. člena OZ zavrnilo, ker je ocenilo, da tožnica ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede višine zahtevka.
  • 249.
    VSL Sodba I Cp 1090/2023
    8.12.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00075524
    SPZ člen 8, 99, 105, 105/1. ZPP člen 7, 285.
    načelo superficies solo cedit - povezanost zemljišča in objekta - oblikovanje etažne lastnine - zaščita pred vznemirjanjem
    V primeru etažne lastnine, ki nastane s preoblikovanjem enovite samostojne lastninske pravice, zemljiška parcela pridobi položaj splošnega skupnega dela stavbe. Lastninska pravica na zemljiški parceli izgubi pravno lastnost samostojne lastninske pravice in se vključi v lastninsko pravico (etažno lastnino v ožjem pomenu) na vsakem prostorskem delu s položajem posameznega dela stavbe v etažni lastnini (do določenega idealnega deleža). Meja med zemljiškima parcelama zato sama po sebi ne more kazati na niti lastništvo posameznega dela stavbe, niti na lastništvo skupnega dela stavbe.

    Z vložitvijo tožbe na podlagi 99. člena SPZ mora tožnik dokazati, da ima na stvari lastninsko pravico ali da je njen domnevni lastnik.
  • 250.
    VSL Sodba II Cp 797/2023
    8.12.2023
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSL00072039
    Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 45.
    pogodba o štipendiranju - namen pogodbe - štipendija za študij v tujini - rok za izpolnitev pogodbe - zapadlost pogodbene obveznosti - vračilo štipendije - nezapadlost terjatve - odlog izpolnitve obveznosti - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti - zaposlitev v Republiki Sloveniji
    Obveznost zaposlitve toženca po štipendijski pogodbi še ni zapadla, ker od zaključka izobraževanja 1. 9. 2016 do sojenja še ni minilo deset let. Dokler izpolnitveni rok ne poteče, tožeča stranka vračila štipendije še ne more terjati in je njen tožbeni zahtevek neutemeljen.

    Kot zmotno je treba zavrniti tudi smiselno naziranje sodišča prve stopnje, da pogodbe ne bi bilo mogoče (vsaj delno) izpolniti z delom za slovenske naročnike, ki ne traja polni delovni čas. Tretji odstavek 13. člena obravnavane pogodbe namreč določa, da se trajanje zaposlitve preračuna na polni delovni čas, če štipendist sklene delovno razmerje z delovnim časom, ki je krajši od polnega delovnega časa.
  • 251.
    VSC Sodba Cp 409/2023
    7.12.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00072698
    OZ člen 131, 131/2, 149, 153, 153/2.
    objektivna odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - poledenelo dvorišče - delovna nezgoda
    Ker tožnik ni pričakoval poledenelosti dvorišča, je s tem njegovo delo postalo delo s povečano stopnjo nevarnosti.
  • 252.
    VSC Sklep I Ip 300/2023
    7.12.2023
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00073696
    ZIZ člen 102, 102/1, 102/5, 134.
    izvršba zoper delodajalca - preživljanje otroka - zakonske omejitve izvršbe
    Višjo omejitev zaradi obveznosti preživljanja družinskega člana (ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu) izvrševalec sklepa o izvršbi glede na peti odstavek 102. člena ZIZ upošteva, če mu dolžnik obveznost preživljanja izkaže z javno listino. Ugovornim trditvam o dolžnikovi preživninski obveznosti in s tem višji omejitvi, ki jo mora dolžnikov dolžnik iz tega naslova upoštevati pri izvrševanju sklepa o izvršbi, upnik v odgovoru na ugovor ni v ničemer nasprotoval.
  • 253.
    VSC Sklep Cp 425/2023
    7.12.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSC00072186
    DZ člen 7, 141, 141/5. ZNP-1 člen 6, 6/2, 34, 42.
    sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - največja korist otroka - pritožbene novote v nepravdnem postopku - sprememba višine preživnine
    Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje po sodni praksi pri določanju stikov upoštevati, da si morata starša bremena voženj zaradi izvajanja stikov porazdeliti približno enakomerno, nimajo podlage v zgoraj citiranih določbah 141. člena DZ in v 7. členu DZ. Sodišče prve stopnje je tako povsem pravilno upoštevalo celoto ugotovljenih dejanskih okoliščin o načinu izvrševanja starševske skrbi na strani obeh udeležencev (in porazdelitev bremen med njima pri tem), zlasti pa okoliščine na strani mld. A. A. (posebne potrebe, izdelava šolskih nalog).
  • 254.
    VSM Sklep II Kp 3861/2019
    7.12.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00073436
    KZ-1 člen 68, 68/4, 158, 158/3, 160, 160/1, 160/2, 160/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 373.
    absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ocena obdolženčevega zagovora - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - dolžnost obrazložitve zavrnitve dokaza - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - Facebook - kazniva dejanja, storjena s sredstvom javnega obveščanja - konkretizacija pritožbenih očitkov - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokaz resničnosti - svoboda izražanja - oblika krivde - sodni opomin - olajševalne in obteževalne okoliščine
    Tudi sicer pa v primeru, ko je Facebook profil uporabnika javen, kot v obravnavanem primeru, gre za javno dostopne podatke in v zvezi z njimi ni mogoče utemeljeno pričakovati zasebnosti oziroma se zanašati na to, da podatki ne bodo posredovani naprej ali kako drugače obdelani s strani drugih uporabnikov.
  • 255.
    VSC Sklep I Kp 72910/2022
    7.12.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00072360
    ZKP člen 361, 361/5, 361/6, 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3.
    podaljšanje pripora ob izreku sodbe - begosumnost - ponovitvena nevarnost - pobeg
    Ob izkazanemu poskusu pobega tudi ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da ni utemeljeno pričakovati, da bi pobegnil, saj sam predlog za predčasno prestajanje zaporne kazni z ničemer ne odpravlja begosumnosti.
  • 256.
    VSC Sklep Cp 450/2023
    7.12.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSC00072184
    ZPP člen 365-2, 366. ZNP-1 člen 40, 40/1, 40/5, 40/6, 42, 179.
    dovolitev nujne poti - priključitev na komunalno omrežje - priključitev na kanalizacijsko omrežje - stroški postopka - postopek za dovolitev nujne poti - nujna pot - določitev nujne poti - priklop na javno kanalizacijsko omrežje
    Neutemeljene so pritožbene navedbe predlagateljev, da je sodišče prve stopnje odmerjene priglašene stroške nasprotnih udeležencev nepravilno naložilo predlagateljema, ker je bil postopek dejansko nepotreben. Po 179. členu ZNP-1 stroške postopka za določitev nujne poti namreč krije predlagatelj. Sodišče prve stopnje je predlogu predlagateljev ugodilo in dovolilo nujno komunalno pot preko nepremičnin nasprotnih udeležencev v korist njunih nepremičnin za potrebe priklopa kanalizacije na kanalizacijsko omrežje (določbe 88. do 91. člena SPZ in 175. do 178. člena ZNP-1), zato ne držijo pritožbene navedbe, da postopek dejansko ni bil potreben oziroma predstavlja nagajanje nasprotnih udeležencev predlagateljema. Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo po izvedenem dokaznem postopku - sprejelo je izvedensko mnenje sodnega izvedenca za gradbeništvo in njegovo pisno dopolnitev, opravilo dva naroka pri sodišču (21. 9. 2022 in 3. 7. 2023) in narok ter ogled na kraju samem 20. 10. 2022 in zaslišalo četrtega nasprotnega udeleženca. Stroški izdelave izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve, ogleda na kraju samem in narokov za glavno obravnavo so bili glede na navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča potrebni stroški. Same odmere stroškov pa predlagatelja konkretno niti ne izpodbijata.
  • 257.
    VSC Sodba Cp 431/2023
    7.12.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSC00072500
    SPZ člen 99, 212.
    vznemirjanje lastninske pravice - varstvo služnosti - poseg v lastninsko pravico
    V okviru varstva služnosti, kršitelj, ki vznemirja lastnisko pravico drugega, nima pravice do samovoljnih posegov v to lastninsko pravico.
  • 258.
    VSL Sodba in sklep II Cp 1286/2023
    7.12.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00071780
    ZPP člen 137, 137/1, 139, 139/6, 191, 191/2.
    sodba na podlagi odpovedi - vročanje sodnih pisanj - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - neposredna vročitev stranki - vročitev odločbe stranki in pooblaščencu - dejanski prejem sodnega pisanja - nepravilna vročitev sodnega pisanja - priglasitev stroškov po prejemu sodbe - pridružitev novega tožnika - razširitev tožbe na novega tožnika
    Sodba na podlagi odpovedi res ni bila vročena pooblaščencu četrte in pete toženke, temveč četrti in peti toženki neposredno. Vendar to ne predstavlja nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku na prvi stopnji, saj jima v postopku na prvi stopnji ni bila odvzeta možnost obravnavanja. Pooblaščenec obeh toženk je bil z vsebino sodbe na podlagi odpovedi očitno seznanjen, saj sicer ne bi mogel vložiti vsebinske pritožbe zoper to sodbo. V pritožbi tudi ne navaja, da sodbe ni prejel (od svoje stranke) oziroma izpodbija njeno vsebino, kar utemeljuje sklep, da je sodbo prejel. Po določbi šestega odstavka 139. člena ZPP se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje.

    Ker pritožbeno sodišče ne ve, kdaj je pooblaščenec toženk dejansko prejel sodbo na podlagi odpovedi sodišča prve stopnje, je štelo pritožbi obeh toženk za pravočasni.

    Pridružitev tožniku po določbi drugega odstavka 191. člena ZPP je možna le do konca glavne obravnave. Trenutek izdaje sodbe je nedvomno kasnejši in v primeru, ko glavna obravnava ni bila opravljena, predstavlja skrajni časovni mejnik, do katerega je še mogoče predlagati pridružitev tožniku.
  • 259.
    VSC Sklep Cp 437/2023
    7.12.2023
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSC00072863
    SZ-1 člen 110.
    določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze
    Drugi odstavek 110. člena SZ-1 določa, da če se prejšnja zakonca ne moreta sporazumeti o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, odloči o sporu na zahtevo enega od njiju sodišče v nepravdnem postopku, pri tem pa upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo, ter druge okoliščine primera.
  • 260.
    VSC Sklep I Ip 308/2023
    7.12.2023
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00072227
    ZIZ člen 38.
    stroški izvršilnega postopka - potrebnost stroškov - novo izvršilno sredstvo
    Ravnanje upnice v konkretnem primeru ne utemeljuje ocene o potrebnosti stroškov predloga za dodatno izvršilno sredstvo, vloženega v kratkem časovnem obdobju po predhodno vloženem, brez pojasnila o razlogih za takšno postopanje.
  • <<
  • <
  • 13
  • od 20
  • >
  • >>