USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0084618
URS člen 26. OZ člen 131, 148. ZKP člen 110, 148, 164, 216, 217, 220.
pogodba o finančnem leasingu – neplačevanje obrokov – vrnitev vozila – sum storitve kaznivega dejanja odtujitve predmeta leasinga – pravnomočna obsodba – zaseg vozila – hramba vozila – sklenitev zavarovanj – odgovornost države – odgovornost leasingodajalca – policija
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča zaseg vozila ni bil protipraven. V trenutku zasega je obstajal utemeljen sum, da je bilo vozilo proti volji dejanskega lastnika (druge toženke) protipravno odtujeno in to na podlagi ponarejene listine o zaključku pogodbenega razmerja med leasingodajalcem in leasingojemalko. Obstajal je torej realen sum, da je bilo v zvezi z vozilom storjeno kaznivo dejanje, zaradi česar so policisti utemeljeno presodili, da utegne biti vozilo dokaz v kazenskem postopku in da bi bilo z njegovim zasegom nevarno odlašati (220. člen, 148. člen, 164. člen ZKP).
Pri določitvi preživnine je treba upoštevati otrokove potrebe in aktivnosti, ki jih ima v času sojenja na prvi stopnji.
Začasna preživnina po začasni odredbi za čas od vložitve tožbe 18. 5. 2015 do 31. 10. 2015 presega dosojeno preživnino po sodbi. To pomeni, da je nastali položaj podoben situaciji, ki jo ureja tretji odstavek 278. člena ZIZ v zvezi s 3. točko prvega odstavka 264. člena tega zakona. Ker je toženec za čas od vložitve tožbe do 31. 10. 2015 v celoti plačal mesečne zneske preživnine, je terjatev prenehala v delu, kolikor je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku tožnice za določitev preživnine (v tem obsegu je bila začasna odredba realizirana), v delu, v katerem je začasna preživnina presegala s sodbo določeno preživnino, pa višja preživninska terjatev ni nastala. Prvo sodišče bo zato moralo izdati ustrezen sklep na podlagi navedenih določb ZIZ, saj tožnica ne more imeti začasne odredbe kot izvršilni naslov za višje zneske preživnine (za razliko) v obdobju od vložitve tožbe do 31. 10. 2015, kot so določeni s pravnomočno sodbo.
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/3.
odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo – res iudicata – prisojen premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku – zavrženje tožbe – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi razžalitve
Zaskrbljenost oziroma strah pred tožencem ni vsebina pravnorelevantne škode, ki jo Obligacijski zakonik pozna kot duševne bolečine zaradi razžalitve. Za strah je tožnik prejel odškodnino iz drugega naslova. Pač pa je poseg v telesno integriteto ob podani porušeni duševni sferi, poseg v osebnostne pravice tožnika oziroma je bil razžaljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084858
ZPP člen 7, 212, 243, 257, 337, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 239, 246.
pogodbena odškodninska odgovornost – trditveno in dokazno breme – pravica do izjave – zahteva za izločitev sodnika – novote
Pritožnik ugotovljenih pomanjkljivosti v trditvah ne more nadomestiti s sklicevanjem na vsebino listin, ki jih je predložil kot dokaz, ter na tisto, kar naj bi povedale priče ob zaslišanju. Izvedba dokazov je namreč namenjena ugotavljanju obstoja že pred tem (pravočasno) zatrjevanih (relevantnih) dejstev, ne pa njihovemu odkrivanju. S tem, ko sodišče prve stopnje nekaterih dokazov ni izvedlo oziroma se do nekaterih izvedenih ni vsebinsko opredelilo, zato ni zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejanskega stanja, storilo pa ni niti kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
zasilna pot – javno dobro – prometni režim na nekategoriziranih cestah
Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko vsakdo uporablja. Tega statusa nepremičnine, ki niso v lasti občine ali države, ne morejo pridobiti z uporabo, ampak zgolj na podlagi splošnega ali posamičnega pravnega akta države ali lokalne skupnosti.
Prva tožena stranka ne more biti odškodninsko odgovorna za dejanja/ravnanja svojih zaposlenih, ki so jih ti storili v (službenem) času, ko še niso bili zaposleni pri njej.
Kazenska odgovornost je strožja od civilne, zato golo dejstvo, da je bil kazenski postopek ustavljen, še ne pomeni, da (tam) oškodovanec v pravdnem postopku ne bi mogel dokazati odškodninske odgovornosti obdolženca – tu drugega toženca.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0085925
ZVZD člen 5, 6, 14.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – poškodba kolena – poškodba pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – varstvo pri delu – protipravnost ravnanja – opustitev dolžnega ravnanja – neurejen delovni prostor – navodila za delo s transportnimi vozički – izjava o varnosti – pomanjkljivost izjave – vzročna zveza – obseg dela – povečan obseg dela
Za presojo, ali je bil toženkin zavarovanec dolžan poskrbeti za navodila, je pomembno, ali je obstajalo pomembno tveganje za nastanek škode pri delu s kovinskimi vozički, ki bi ga bilo mogoče z ustrezno organiziranostjo delovnega procesa zmanjšati.
Od povprečno skrbnega delavca ni mogoče pričakovati, da bo v vsakem trenutku delovnika pozoren na vse ovire na transportni poti in se jim pravočasno izognil. Vnaprej predviden način zlaganja, hrambe in transporta vozičkov bi tveganje za nastanek škode pomembno zmanjšal. Neobstoj navodil delavcem o načinu zlaganja, hrambe in transportiranja vozičkov zato predstavlja nedopustno opustitev toženkinega zavarovanca.
priposestvovanje - dobroverna lastniška posest - opravičljiva zmota - dobra vera - veljaven pravni naslov - zakonita in dobroverna posest - skrbnost
Po določbah 27. in 28. člena SPZ je posest dobroverna in lastniška, če posestnik ni vedel in ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje, dobroverni lastniški posestnik pa je, kdor ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik. Ne zadošča, da ne ve, da ni lastnik, temveč mora biti v opravičljivi zmoti. Zmota je opravičljiva če posestnik utemeljeno meni, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice (pravni naslov, pridobitni način, razpolagalna sposobnost).
Za razliko od dobroverne zakonite posesti, se za dobroverno lastniško posest ne zahteva, da bi moral biti pravni naslov veljaven. Posestnik mora biti prepričan, da je stvar njegova, tudi potem, ko je z neko potrebno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081589
OZ člen 179, 179/2, 182, 299. ZOZP člen 20a. ZOdvT tarifna številka 1100.
prometna nesreča – 5 let star otrok – ponotranjanje tesnobe – strah pred vstopom v vozilo – odmera nepremoženjske škode – sekundarni strah – brazgotine – skaženost – krajša poškodovana noga – športne aktivnosti – tek zakonskih zamudnih obresti od nepremoženjske škode – plačilo nespornega dela odškodnine – stroški postopka – valorizacija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tožnikove poškodbe in pravilno upoštevalo tožnikovo mladost, saj je bil ob prometni nesreči star pet let. Tako bo težave, ki so bile ugotovljene, moral prestajati še dolgo časa in zato je pravilna odškodnina za bodočo nepremoženjsko škodo nekoliko višja (183. člen OZ).
Pritožbeno sodišče poudarja, da težave, ki jih je imel tožnik zaradi sekundarnega strahu in to dolgo časa, sodišče prve stopnje pravilno ni štelo med funkcionalne posledice, ampak je to obravnavalo med duševnimi bolečinami zaradi strahu.
Tožnik ima na zunanji strani leve noge od kolka proti kolenu 15 cm dolgo brazgotino, ki je dvignjena nad raven kože in drugače obarvana, vidni so sledovi šivov. Brazgotina je vidna ob nošenju kratkih hlač in kopalk, sicer ne. Tudi moški lahko trpi zaradi duševnih bolečin zaradi skaženosti, še zlasti tako mlada oseba, kot je tožnik.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je res lex specialis za tek zakonitih zamudnih obresti pri odškodnini proti zavarovalnici, ki jo sodišču prisodi po ZOZP, 20.a člen. Vendar to ureja primere, ko ima zavarovalnica tri mesece časa od vložitve zahtevka, da poda utemeljeno ponudbo za odškodnino, če odgovornost ni bila sporna in je bila škoda v celoti ocenjena. Če pa zavarovalnica v treh mesecih ni pravilno plačala odškodnine, pa člen ne ureja tek zakonitih zamudnih obresti oziroma zamudo zavarovalnice. Zato je v tem primeru treba po analogiji uporabiti določbo 299. člena OZ.
preživnina – sprememba višine preživnine – bistveno spremenjene razmere – sodna poravnava – preživninske zmožnosti zavezancev – zmožnost za delo – izmensko delo – višina potreb upravičenca – stroški obšolskih dejavnosti – koristi otrok
Mladoletni tožniki pri sklenitvi sodne poravnave sploh niso bili udeleženi kot pravdna stranka, čeprav se je s sodno poravnavo spremenila preživnina, ki jo je bil po predhodni sodbi prav zanje dolžan plačevati toženec (njihov oče), za „zahtevek“ za spremembo (zvišanje) preživnine zaradi spremenjenih razmer pa so stvarno (aktivno) legitimirani kot tožniki prav mladoletni otroci, ne pa roditelj. Če v takšnih okoliščinah sklepanja sodne poravnave koristi mladoletnih otrok niso bile v celoti upoštevane, jih sodišče ne more spregledati v kasnejših sodnih postopkih.
Toženec ni imel upoštevnega razloga, da se je odločil za enoizmensko delo in slabšo plačo. Zaradi dolžnega varstva koristi vseh svojih otrok bi moral še naprej opravljati prejšnje troizmensko delo za višjo plačo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0084587
OZ člen 131, 171. SPZ člen 12. ZCes-1 člen 66, 66/3.
odškodninska odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti – udarec v vejo na pešpoti – dolžnost lastnika vzdrževati pešpot – odstranitev vej – soprispevek – dejansko stanje – dokazna ocena
Lastnika na podlagi določila 12. člena SPZ pri izvrševanju lastninske pravice zavezuje in omejuje načelo neminem laedere, po katerem mora svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da ne povzroča drugim škode.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – ugovor neprištevnosti
T
oženec je bil obsojen v kazenskem postopku, kar pomeni, da je bil v času storitve kaznivega dejanja prišteven, saj je prištevnost sestavni del storilčeve krivde. Ker je pravdno sodišče vezano na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, pomeni, da je vezano na ugotovitev, da je toženec kriv in tudi, da je bil prišteven. S sklicevanjem na neprištevnost oziroma na nerazsodnost v tem (pravdnem) postopku toženec tako ne more uspeti.
Ker naj bi po ugotovitvah v postopku angažiranega izvedenca medicinske stroke prav karies dovzetnost zob za poškodbe zobne krone (tudi v konkretnem primeru) bistveno povečal, je sodišče prve stopnje upravičeno zaključilo, da je k nastanku ugotovljene (in sicer tako premoženjske kot nepremoženjske) škode (v pomembnem deležu) prispeval tudi tožnik sam.
soprispevek – varnostni pas – izgubljeni zaslužek – stalna zaposlitev
V novem sojenju naj sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 214. člena ZPP in upoštevaje vse v zvezi s tem (torej tudi v tožbi) podane relevantne tožnikove trditve presodi, ali je potrebno toženkino trditev o tem, da tožnik ob dogodku ni bil privezan z varnostnim pasom (s katerim slednja utemeljuje obstoj njegovega prispevka), šteti za priznano ali ne, svoje zaključke pa tudi ustrezno (konkretno) obrazloži.
V konkretnem primeru, ko je tožnik predložil izvirnik zdravniškega potrdila in se nahaja na prestajanju zaporne kazni in je omejen v komuniciranju z zunanjim svetom, ni nobene ovire, da sodišče samo odredi prepis izvirnika (priloge v spisu) na stroške tožnika.
vsebina spora – tožbeni zahtevek – pravna podlaga – delovni spor – elementi delovnega spora – civilnopravno razmerje – predhodno vprašanje – plačljivo izobraževanje – delovno razmerje – stvarna pristojnost
Glede na takšno podlago tožbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da v tej zadevi niso podani bistveni elementi delovnega spora v smislu 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, temveč gre za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki ga opredeljuje 1. člen ZPP. Za to vrsto spora pa je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti (30. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM0023077
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 22, 22/1, 82, 82/2, 82/2-4, 82/5, 145, 145/1, 145/2, 145/3, 145/4. ZST-1 člen 34a, 34a/1.
sprememba naslova - nadomestna vročitev - pritrditev pisanja na sodno desko - postavitev začasnega zastopnika - ugovor krajevne pristojnosti - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse
Če stranka ali njen zakoniti zastopnik do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču. Toženec tega ni storil. Sodišče prve stopnje pa bi moralo v skladu z drugim odstavkom 145. člena ZPP vse nadaljnje vročitve tožencu opraviti tako, da bi pisanje pritrdilo na sodno desko.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084604
OZ člen 50, 50/1. ZFPPIPP člen 224, 224/2. ZPP člen 205, 205-4, 243.
osebni stečaj – prekinitev pravdnega postopka – izgubljeni dobiček – navidezna pogodba – metoda po stroškovnem merilu z dodano vrednostjo – metoda raziskave tržnih najemnin
S sklepom sodišča se je nad tožnikom začel postopek osebnega stečaja. Ker spada terjatev iz naslova odškodnine, ki jo tožnik uveljavlja s tožbo, v skladu z drugim odstavkom 224. člena ZFPPIPP v stečajno maso, ima to za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu (4. točka 205. člena ZPP). Ker pa je do prekinitve postopka prišlo po izdaji sodbe sodišča prve stopnje in po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa pravdna dejanja strank, to ni ovira, da pritožbeno sodišče ne bi izdalo odločbe.
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju ugotovilo, da je bila pogodba sklenjena le navidezno. Ker tožnik na podlagi navidezne pogodbe ni mogel pričakovati dohodka, mu tudi škoda zaradi izgubljenega dohodka ni mogla nastati.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – presoja dobre vere priposestvovalca
Pritožbeno sodišče v tem delu v celoti sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, in sicer, da že samo dejstvo, da je po postavitvi ograje oziroma zaradi tega prišlo do sodnega postopka zaradi motenja posesti, kaže na to, da je med toženko in A. A. obstajal spor glede ograje na spornem zemljišču; da zaradi tega pravna prednica tožnice ni mogla biti v dobri veri glede zatrjevanega dejstva, da je bila izključna lastnica tega dela nepremičnine in da zato priposestvovanje nepremičnine v korist tožnice pred njenim nakupom v letu 2000 ni moglo pričeti teči.