Tožnik je utrpel kratkotrajen, a zelo intenziven primarni strah, saj je bil nepričakovano napaden ob odhodu iz upravne enote, pri čemer se je strah stopnjeval ob vsakem zadanem vbodu in vreznini, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Iz tega naslova mu je prisodilo odškodnino v višini 1.500,00 EUR (od zahtevanih 6.000,00 EUR). Ni pa mu prisodilo odškodnine iz naslova sekundarnega strahu, ob oceni, da je zdravljenje potekalo hitro in brez zapletov.
Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti je bila odmerjena v višini 1.000,00 EUR (tožnik je zahteval 3.000,00 EUR). Tožnik ima brazgotino na desni dlani v dolžini približno 5 cm, na zunanji strani leve nadlakti v dolžini približno 10 cm, na levi strani prsnega koša, v srednji pazdušni črti (dlan pod pazduho) v dolžini 5 cm, na levi strani trebuha v dolžini 5 cm in nad desno ritnico v dolžini približno 3 in 7 cm.
Upoštevaje dejstvo, da se večina omenjenih brazgotin da pokriti z oblačili večji del leta in so vidne zunanji okolici le v poletnem času, ko je na morju ali bazenu (na vidnem mestu je le brazgotina pri palcu), in izpovedbo tožnika, da zaradi brazgotin nima večjih psihičnih težav, je odmerjena odškodnina pravična odškodnina.
vsebina spora – tožbeni zahtevek – pravna podlaga – delovni spor – elementi delovnega spora – civilnopravno razmerje – predhodno vprašanje – plačljivo izobraževanje – delovno razmerje – stvarna pristojnost
Glede na takšno podlago tožbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da v tej zadevi niso podani bistveni elementi delovnega spora v smislu 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, temveč gre za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki ga opredeljuje 1. člen ZPP. Za to vrsto spora pa je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti (30. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM0023077
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 22, 22/1, 82, 82/2, 82/2-4, 82/5, 145, 145/1, 145/2, 145/3, 145/4. ZST-1 člen 34a, 34a/1.
sprememba naslova - nadomestna vročitev - pritrditev pisanja na sodno desko - postavitev začasnega zastopnika - ugovor krajevne pristojnosti - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse
Če stranka ali njen zakoniti zastopnik do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču. Toženec tega ni storil. Sodišče prve stopnje pa bi moralo v skladu z drugim odstavkom 145. člena ZPP vse nadaljnje vročitve tožencu opraviti tako, da bi pisanje pritrdilo na sodno desko.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084564
URS člen 22, 35. ZZZDR člen 12, 51, 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1. SPZ člen 48. ZPP člen 70, 70-6, 181, 215, 254, 254/2, 274.
izvenzakonska skupnost – zunajzakonska partnerja – skupno premoženje – vlaganja v hišo – vlaganja v posebno premoženje – sprememba identitete nepremičnine – civilna delitev skupnega premoženja v pravdi – povečanje vrednosti nepremičnine – predhodno vprašanje – vmesni ugotovitveni zahtevek – dajatveni zahtevek – ugotovitvena tožba
Sodna praksa dopušča civilno delitev skupnega premoženja v pravdi, če so podane posebne okoliščine (na primer: soglasje nasprotne stranke, če so stvari po namenu ali naravi namenjene le enemu zakoncu, kadar je otežen postopek za ugotavljanje deleža zakonca na nepremičnini, ob nedovoljenem razpolaganju enega zakonca s skupnim premoženjem).
Sodišče je pravilno upoštevalo obogatitveno načelo oziroma materialnopravno izhodišče, da skupno premoženje predstavlja tisto povečanje vrednosti nepremičnine, ki je nastalo z vlaganji v času trajanja izvenzakonske skupnosti in po katerem je treba ugotoviti povečanje vrednosti nepremičnine glede na stanje pred vlaganji.
Ugotovitev o obstoju (obsegu) skupnega premoženja in deležev na njem je predhodno vprašanje o utemeljenosti denarnega zahtevka. Tožeča stranka ga je v tem delu postavila kot vmesni ugotovitveni zahtevek, za kar pravnega interesa ni treba posebej izkazovati. Če tožena stranka umakne primarni (dajatveni ali oblikovalni) tožbeni zahtevek ali če sodišče tožbo glede tega zahtevka zavrže, je treba preostali - ugotovitveni zahtevek - obravnavati kot samostojno ugotovitveno tožbo in oceniti obstoj pravnega interesa.
Zavrnitev dajatvenega zahtevka ne pomeni avtomatično, da je neutemeljen tudi zahtevek ugotovitvene tožbe. Sodišče mora v tem primeru presoditi, ali lahko vmesni ugotovitveni zahtevek ostane v veljavi kot zahtevek samostojne ugotovitvene tožbe.
Pri določitvi preživnine je treba upoštevati otrokove potrebe in aktivnosti, ki jih ima v času sojenja na prvi stopnji.
Začasna preživnina po začasni odredbi za čas od vložitve tožbe 18. 5. 2015 do 31. 10. 2015 presega dosojeno preživnino po sodbi. To pomeni, da je nastali položaj podoben situaciji, ki jo ureja tretji odstavek 278. člena ZIZ v zvezi s 3. točko prvega odstavka 264. člena tega zakona. Ker je toženec za čas od vložitve tožbe do 31. 10. 2015 v celoti plačal mesečne zneske preživnine, je terjatev prenehala v delu, kolikor je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku tožnice za določitev preživnine (v tem obsegu je bila začasna odredba realizirana), v delu, v katerem je začasna preživnina presegala s sodbo določeno preživnino, pa višja preživninska terjatev ni nastala. Prvo sodišče bo zato moralo izdati ustrezen sklep na podlagi navedenih določb ZIZ, saj tožnica ne more imeti začasne odredbe kot izvršilni naslov za višje zneske preživnine (za razliko) v obdobju od vložitve tožbe do 31. 10. 2015, kot so določeni s pravnomočno sodbo.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0084618
URS člen 26. OZ člen 131, 148. ZKP člen 110, 148, 164, 216, 217, 220.
pogodba o finančnem leasingu – neplačevanje obrokov – vrnitev vozila – sum storitve kaznivega dejanja odtujitve predmeta leasinga – pravnomočna obsodba – zaseg vozila – hramba vozila – sklenitev zavarovanj – odgovornost države – odgovornost leasingodajalca – policija
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča zaseg vozila ni bil protipraven. V trenutku zasega je obstajal utemeljen sum, da je bilo vozilo proti volji dejanskega lastnika (druge toženke) protipravno odtujeno in to na podlagi ponarejene listine o zaključku pogodbenega razmerja med leasingodajalcem in leasingojemalko. Obstajal je torej realen sum, da je bilo v zvezi z vozilom storjeno kaznivo dejanje, zaradi česar so policisti utemeljeno presodili, da utegne biti vozilo dokaz v kazenskem postopku in da bi bilo z njegovim zasegom nevarno odlašati (220. člen, 148. člen, 164. člen ZKP).
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0085925
ZVZD člen 5, 6, 14.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – poškodba kolena – poškodba pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – varstvo pri delu – protipravnost ravnanja – opustitev dolžnega ravnanja – neurejen delovni prostor – navodila za delo s transportnimi vozički – izjava o varnosti – pomanjkljivost izjave – vzročna zveza – obseg dela – povečan obseg dela
Za presojo, ali je bil toženkin zavarovanec dolžan poskrbeti za navodila, je pomembno, ali je obstajalo pomembno tveganje za nastanek škode pri delu s kovinskimi vozički, ki bi ga bilo mogoče z ustrezno organiziranostjo delovnega procesa zmanjšati.
Od povprečno skrbnega delavca ni mogoče pričakovati, da bo v vsakem trenutku delovnika pozoren na vse ovire na transportni poti in se jim pravočasno izognil. Vnaprej predviden način zlaganja, hrambe in transporta vozičkov bi tveganje za nastanek škode pomembno zmanjšal. Neobstoj navodil delavcem o načinu zlaganja, hrambe in transportiranja vozičkov zato predstavlja nedopustno opustitev toženkinega zavarovanca.
ZPP člen 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-12, 362, 362/1.
ugotovitev obsega zapuščine – posebno premoženje – prispevek pri nakupu stanovanja – dohodek zapustnika – prekluzija – dokazno breme – pogrebni stroški – zavarovalna pogodba – izplačilo zavarovalnine
Zemljiškoknjižni lastnik sporne parcele je tretja oseba, ki s tožbo ni zajeta. Tožnica zato v tej pravdi ne more doseči ugotovitve o domnevno drugačnem lastninskem stanju te nepremičnine. V zapuščino namreč sodijo samo stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku v času njegove smrti.
Breme dokazovanja, da je sporni znesek v celoti ali deloma še obstajal ob uvedbi dedovanja, je bilo na tožnici, vendar ga ni zmogla.
Pogrebni stroški so dolg zapuščine, torej njena pasiva. Dejstvo, da naj bi toženka denar za njegov pogreb dvignila z zapustnikovega računa šele po zapustnikovi smrti, ni relevantno.
Zavarovalnica izplačala zavarovalnino upravičencu, ki je bil določen v zavarovalni polici. Ker je zapustnik s sklenitvijo zavarovalne pogodbe očitno razpolagal s svojim premoženjem v korist določene osebe, ki je s smrtjo zapustnika pridobila lastno pravico do izplačila zavarovalnine, ta sredstva ne sodijo v zapuščino.
Podpisana vročilnica je javna listina, ki ustvarja izpodbojno domnevo, da je naslovnik prejel sodno pisanje, in to takrat, kot je to navedeno na vročilnici. Ker gre za izpodbojno domnevo, lahko stranka z ustreznimi trditvami in dokazi to domnevo izpodbije.
soprispevek – varnostni pas – izgubljeni zaslužek – stalna zaposlitev
V novem sojenju naj sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 214. člena ZPP in upoštevaje vse v zvezi s tem (torej tudi v tožbi) podane relevantne tožnikove trditve presodi, ali je potrebno toženkino trditev o tem, da tožnik ob dogodku ni bil privezan z varnostnim pasom (s katerim slednja utemeljuje obstoj njegovega prispevka), šteti za priznano ali ne, svoje zaključke pa tudi ustrezno (konkretno) obrazloži.
zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa – očitna pisna pomota – pravnomočen sklep o dedovanju – prevelik obseg zapuščine – lastništvo nepremičnin – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Sklep o dedovanju je pravnomočen, zato dedinja spremembe obsega zapuščine ne more doseči s predlogom za izdajo popravnega sklepa. Očitano pomanjkljivost sklepa o dedovanju (da je bil obseg zapuščine nepravilno ugotovljen) bi bilo mogoče odpraviti le s pravnimi sredstvi zoper sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku.
prisilna hospitalizacija – paranoidna shizofrenija – zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom – pogoji za podaljšanje zdravljenja – izvedensko mnenje – pomanjkljivi razlogi – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker sodišče prve stopnje izpolnjenosti pogojev iz prve alineje 39. člena ZDZdr ni presojalo, saj izvedencu ni zastavilo vprašanj o sposobnosti udeleženke, da oblikuje svojo voljo v zvezi z zdravljenjem v primeru odpusta na odprti oddelek, je dejansko stanje ugotovilo pomanjkljivo, na kar pritožba utemeljeno opozarja.
Prva tožena stranka ne more biti odškodninsko odgovorna za dejanja/ravnanja svojih zaposlenih, ki so jih ti storili v (službenem) času, ko še niso bili zaposleni pri njej.
Kazenska odgovornost je strožja od civilne, zato golo dejstvo, da je bil kazenski postopek ustavljen, še ne pomeni, da (tam) oškodovanec v pravdnem postopku ne bi mogel dokazati odškodninske odgovornosti obdolženca – tu drugega toženca.
Sodišče je zaključilo, da ni pomemben namen posojanja denarja, temveč dejstvo, da je tožnici uspelo dokazati, da je denar dejansko posodila, toženec pa ga ni vrnil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081589
OZ člen 179, 179/2, 182, 299. ZOZP člen 20a. ZOdvT tarifna številka 1100.
prometna nesreča – 5 let star otrok – ponotranjanje tesnobe – strah pred vstopom v vozilo – odmera nepremoženjske škode – sekundarni strah – brazgotine – skaženost – krajša poškodovana noga – športne aktivnosti – tek zakonskih zamudnih obresti od nepremoženjske škode – plačilo nespornega dela odškodnine – stroški postopka – valorizacija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tožnikove poškodbe in pravilno upoštevalo tožnikovo mladost, saj je bil ob prometni nesreči star pet let. Tako bo težave, ki so bile ugotovljene, moral prestajati še dolgo časa in zato je pravilna odškodnina za bodočo nepremoženjsko škodo nekoliko višja (183. člen OZ).
Pritožbeno sodišče poudarja, da težave, ki jih je imel tožnik zaradi sekundarnega strahu in to dolgo časa, sodišče prve stopnje pravilno ni štelo med funkcionalne posledice, ampak je to obravnavalo med duševnimi bolečinami zaradi strahu.
Tožnik ima na zunanji strani leve noge od kolka proti kolenu 15 cm dolgo brazgotino, ki je dvignjena nad raven kože in drugače obarvana, vidni so sledovi šivov. Brazgotina je vidna ob nošenju kratkih hlač in kopalk, sicer ne. Tudi moški lahko trpi zaradi duševnih bolečin zaradi skaženosti, še zlasti tako mlada oseba, kot je tožnik.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je res lex specialis za tek zakonitih zamudnih obresti pri odškodnini proti zavarovalnici, ki jo sodišču prisodi po ZOZP, 20.a člen. Vendar to ureja primere, ko ima zavarovalnica tri mesece časa od vložitve zahtevka, da poda utemeljeno ponudbo za odškodnino, če odgovornost ni bila sporna in je bila škoda v celoti ocenjena. Če pa zavarovalnica v treh mesecih ni pravilno plačala odškodnine, pa člen ne ureja tek zakonitih zamudnih obresti oziroma zamudo zavarovalnice. Zato je v tem primeru treba po analogiji uporabiti določbo 299. člena OZ.
preživnina – sprememba višine preživnine – bistveno spremenjene razmere – sodna poravnava – preživninske zmožnosti zavezancev – zmožnost za delo – izmensko delo – višina potreb upravičenca – stroški obšolskih dejavnosti – koristi otrok
Mladoletni tožniki pri sklenitvi sodne poravnave sploh niso bili udeleženi kot pravdna stranka, čeprav se je s sodno poravnavo spremenila preživnina, ki jo je bil po predhodni sodbi prav zanje dolžan plačevati toženec (njihov oče), za „zahtevek“ za spremembo (zvišanje) preživnine zaradi spremenjenih razmer pa so stvarno (aktivno) legitimirani kot tožniki prav mladoletni otroci, ne pa roditelj. Če v takšnih okoliščinah sklepanja sodne poravnave koristi mladoletnih otrok niso bile v celoti upoštevane, jih sodišče ne more spregledati v kasnejših sodnih postopkih.
Toženec ni imel upoštevnega razloga, da se je odločil za enoizmensko delo in slabšo plačo. Zaradi dolžnega varstva koristi vseh svojih otrok bi moral še naprej opravljati prejšnje troizmensko delo za višjo plačo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085899
Direktiva Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako člen 1, 3, 3-2, 3-3, 4, 6, 6-2, 7, 8, 8-2, 9, 11. ZVPot člen 1, 1/11, 1/12, 1a, 4 – 11a. OZ člen 131, 180. ZPP člen 245, 245/1, 254, 254/3.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – odgovornost za izdelek – produktna odgovornost – odgovornost proizvajalca izdelka z napako – škoda, ki jo povzroči izdelek z napako – objektivna odgovornost – izključitveni razlogi – vzročna zveza – potrošnik – posredni oškodovanec – proizvajalec izdelka z napako – krivdna odgovornost – pravica do odškodnine zaradi težke invalidnosti – subjektivna sprememba tožbe
ZVPot je Direktivo Sveta 85/374/EGS prenesel v pravni red RS, zato je treba zakonodajo v RS, ki (dodatno) ureja področje odgovornosti zaradi napak na izdelku, razlagati usklajeno z Direktivo, v skladu z že uveljavljenim načelom lojalne razlage. Direktiva vzpostavlja popolno harmonizacijo, ki onemogoča drugačno urejanje pravnih položajev oškodovancev ali odgovornih oseb v nacionalnih zakonodajah, ker želi vzpostaviti enake kriterije varstva in odgovornosti, ki so povezani z napakami na proizvodih.
Direktiva in ZVPot urejata (le) objektivno odgovornost proizvajalca za škodo zaradi napake na izdelku, ne pa krivdne odgovornosti.
Iz določb Direktive in ZVPot izhaja, da ni dopustno priznati oškodovancu pravic iz naslova objektivne odgovornosti proizvajalca za napake na stvari drugače, kot to ureja Direktiva, kar velja tudi za ugotavljanje temelja objektivne odškodninske odgovornosti, ki je podlaga za priznanje nepremoženjske škode, katere vrsta, obseg in višina se presoja po nacionalnih predpisih posamezne države.
Direktiva in ZVPot določata, da je izključena objektivno odgovornost za škodo, ki je nastala na proizvodu z napako in se upoštevala (le) škoda na stvari, ki dosega vrednost 500,00 EUR. To pa pomeni, da oškodovanec to škodo lahko uveljavlja le po pravilih krivdne odgovornosti ali na poslovnopravni podlagi.
Za dokazovanje napake v okviru dokazovanja vzročne zveze s strani oškodovanca se zahteva predvsem dokazovanje fizičnega defekta na proizvodu, ki pripelje do pomanjkljive varnosti.
Direktiva vzpostavlja sistem, kjer bi bil proizvajalec odgovoren za vsakogar, ki utrpi škodo zaradi napake na izdelku, zato Direktiva ne ureja le pravic, ki jih imajo potrošniki in osebe, ki jim je nastala škodo „neposredno“ zaradi proizvoda z napako, marveč tudi pravice „posrednih“ oškodovancev iz 180. člena OZ.
Če je primarna funkcija odškodninskega prava v odstranitvi neupravičenega položaja, v katerem se je znašel oškodovanec, s tem, da se odpravi njegovo prikrajšanje, tožniku pripada pravica do pravovarstvenega zahtevka tudi na podlagi krivdne odgovornosti iz naslova produkcijske odgovornosti.
sklep o denarni kazni – nepristranski sodnik – zaupanje v sodstvo – ugled sodstva – avtoriteta sodstva – žalitev sodišča in strank
V primeru, ko sodnik odloča o kaznovanju udeleženca postopka zaradi žalitve, ki je namenjena tudi temu sodniku, je podana utemeljena bojazen vzpostavitve dvoma, ali je sodnik odločil nepristransko, kljub temu, da sodnik ne odloča o lastni razžalitvi, temveč o tem, ali je prizadet ugled sodne veje oblasti.
Sodnik bi ocenjeval izjave, ki se nanašajo nanj osebno ter sankcioniral njihovega avtorja, kar poraja utemeljen dvom o nepristranskosti, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko o kaznovanju ni odločila razpravljajoča sodnica, temveč drugi nepristranski sodnik.
Pri kritičnih in ostrih izjavah je treba presoditi, ali gre za dopustno izvrševanje pravice do izjavljanja, ki je nujno za učinkovitost pravice do sodnega varstva. V obravnavanem primeru tudi sodišče druge stopnje ocenjuje, da je tožena stranka s svojimi izjavami prekoračila meje dopustnega.