Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 2, 2/1, 24. ZPP člen 18, 22.
Sodišče prve stopnje res v skladu z 18. členom ZPP ves čas postopka po uradni dolžnosti pazi, ali spada odločitev o sporu v pristojnost sodišča Republike Slovenije. Vendar pa v primeru, da sodišče meni, da je pristojno, posebna odločba o tem ni potrebna.
V primeru, da sodišče ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije, se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, razen v primerih, ko je pristojnost sodišča Republike Slovenije odvisna od privolitve tožene stranke, ta pa je v to privolila. Sodišče prve stopnje bo torej na pristojnost sodišča Republike Slovenije pazilo tudi v nadaljevanju.
solastnina – delitev solastnine – upravičen interes – želje pokojnega – obiskovanje Slovenije – dosedanja raba solastne stvari
Glede na to, da bi uporabljal stanovanjsko hišo le ob (redkih) obiskih Slovenije, nasprotni udeleženec ne more izkazovati (močnejšega) upravičenega interesa.
Želja pokojnega (po katerem sta udeleženca dedovala vsak polovico solastnih nepremičnin), da naj ta hiša ostane v družini, za ta postopek ni relevantna.
Dosedanja raba solastne stvari govori v prid močnejšemu interesu predlagateljice, ki želi hišo uporabljati tudi v bodoče.
Zahtevki tožnikov imajo sicer isto pravno podlago, ne pa tudi iste dejanske podlage. Čeprav slonijo na istem historičnem dogodku (ista prometna nesreča), vsak tožnik uveljavlja odškodnino za njemu nastalo škodo. Njihovi zahtevki so medsebojno neodvisni oziroma samostojni. Tožniki so navadni sosporniki. Če je drugo sodišče v istovrstnem postopku med istimi strankami napačno odmerilo takso za postopek, to ni razlog za zmotno uporabo predpisov tudi v tej zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0085576
ZPP člen 185, 185/1, 280, 280/2, 305a. OZ člen 635, 635/2, 636, 640, 1050.
podjemna pogodba – nasprotna tožba – narava nasprotne tožbe – (poravnalni) narok v postopku po nasprotni tožbi – združitev postopkov na naroku – sprememba tožbe po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine – sprememba številke računa – neizdaja sklepa o dovolitvi spremembe tožbe – končni obračun – narava končnega obračuna – izpolnitev z napako – jamčevalni zahtevki – zahtevek za znižanje plačila – oblikovalni zahtevek – nepravilno postavljen zahtevek – neodpravljiva nesklepčnost – materialno procesno vodstvo
Nasprotna tožba je sicer res samostojna toženčeva tožba zoper tožnika. Gre za njegovo ofenzivno obrambno sredstvo v pravdi, v kateri je (do tedaj) nastopal le kot toženec. Njena glavna značilnost pa je določena povezanost s tožbenim zahtevkom iz prvotne tožbe. Prav zato je smiselno, da se obe tožbi združita v istem postopku. Gre za izraz načela ekonomičnosti postopka in pravne varnosti. Že sama vložitev nasprotne tožbe pa predpostavlja združitev obeh postopkov v enotno obravnavanje.
Poravnalni narok ni obvezen.
Za zahtevke za znižanje kupnine ne zadošča dajatvena tožba, pač pa je potreben tudi oblikovalni tožbeni zahtevek, usmerjen k prilagoditvi cene zmanjšani vrednosti storitve, ki je posledica stvarnih napak. Takšnega zahtevka tožena stranka v konkretnem primeru ni postavila. Posledično ni moglo priti do izdaje oblikovalne sodbe, ki bi lahko bila podlaga uveljavljanemu kondikcijskemu zahtevku.
Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je stvar tožnika. Če ta za uveljavitev svojih pravic izbere napačno pot, njegove napake ni mogoče sanirati skozi materialno procesno vodstvo.
pravica do povračila škode – policisti – prijetje – vklepanje – nameščanje v intervencijsko vozilo – udarec v obraz – nujen ukrep – sorazmeren ukrep – govorilnica
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine in prvi toženki (oz. njenim policistom) očital protipravna ravnanja ob prijetju, vklepanju, nameščanju v intervencijsko vozilo in v govorilnici, zaradi katerih je bil telesno poškodovan.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku le delno ugodilo, ker je ugotovilo, da le eden od ukrepov, ki so jih uporabili policisti proti tožniku (udarec policista v obraz), ni bil nujen in sorazmeren.
rubež denarnih sredstev preko dovoljenega limita – prenos v izterjavo – plačilo dolga za drugega – povrnitev plačanih sredstev
Na podlagi ugotovitve, da je tožnica po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi prvega odstavka 138. člena ZIZ poravnala del toženkinega dolga z zarubljenimi sredstvi, je bilo potrebno ob pravilni uporabi 197. člena OZ njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugoditi.
fonogram - javno priobčevanje fonogramov - glasba - prireditev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, česar pritožnik ne izpodbija, da glasba ni bila predvajana iz glavnih zvočnikov ob odru ter da se iz posnetka ne sliši točno določene pesmi, temveč le govor osebe. Ocenilo je, da gre za komaj slišno in nerazločno predvajanje, ki ni bilo namenjeno množici. To pa pomeni, da ni šlo za javno priobčitev fonogramov, za katerega bi bila tožena stranka kot organizator koncerta dolžna plačati nadomestilo. Zgolj dejstvo, da se na določeni prireditvi slabo in nerazločno sliši nekakšna glasba, še ne pomeni, da gre za javno priobčevanje fonogramov. Za nastanek obveznosti plačila nadomestila pa bi morali biti fonogrami predvajani javno ter v sklopu prireditve. Tega tožeča stranka ni dokazala.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 374, 384, 384/6, 384/6-2, 403, 403/1, 403/1-2, 405, 405/4. ZPP člen 145, 145/1, 145/2.
postopek osebnega stečaja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - sodni postopek - neuspelo vročanje - preselitev dolžnika - sporočilo o spremembi naslova - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - zamolčanje podatkov o premoženju - zloraba instituta odpusta obveznosti - obveznost unovčiti premoženje - poziv upravitelja k izročitvi premoženja dolžnika - majhna vrednost premoženja - ponudba premoženja v prevzem upnikom
Sklep ni bil objavljen, iz podatkov spisa pa tudi ni mogoče ugotoviti, da ga je po neuspelem vročanju zaradi preselitve dolžnika, sodišče nabilo na sodno desko v skladu z določbo drugega odstavka 145. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Zato iz podatkov spisa ni mogoče ugotoviti, kdaj je bila vročitev izpodbijanega sklepa pravilno opravljena. V takem primeru pritožbe zato ni mogoče kot prepozne zavreči, pač pa je treba šteti, da je pravočasna.
Iz podatkov spisa izhaja, da je dolžnik ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka povedal, da je lastnik osebnega vozila ..., upravitelj pa je podatke o tem osebnem vozilu preveril na upravni enoti. Zato na podlagi podatkov, ki so v spisu, ne izhaja, da je dolžnik upravitelju ali sodišču zamolčal kakšne podatke o tem premoženju, na čemer temelji zaključek o zlorabi inštituta odpusta obveznosti. Ocena, da dolžnik ravna nepošteno pri izpolnjevanju svojih obveznosti v času preizkusnega obdobja, ker ni sledil pozivu upravitelja, da mu osebno vozilo izroči v posest, pa je po oceni pritožbenega sodišča preuranjena. Res je, da ima upravitelj obveznost unovčiti vse dolžnikovo premoženje, ki spada v stečajno maso, vendar je tudi v osebnem stečaju možno določeno premoženje, zaradi njegove majhne vrednosti ter v izogib višjim stroškom, ki bi nastali z njegovim unovčenjem, ob koncu stečajnega postopka ponuditi v prevzem upnikom. Uporaba določbe 374. člena ZFPPIPP o prenosu premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, v osebnem stečaju ni izključena.
V konkretnem primeru je bilo v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu o tožbenem zahtevku glede tožnikove terjatve enkrat že odločeno, sodba je bila nato delno razveljavljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek sodišču prve stopnje. Ker je bil torej dokazni postopek v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu v obsežnem delu že izveden, je sodišče prve stopnje upoštevaje načelo ekonomičnosti postopka pravilno odločilo, da predhodnega vprašanje ne bo reševalo samo in postopek prekinilo do odločitve v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0084831
OZ člen 148. ZVPSBNO člen 4, 15, 16, 21. URS člen 23, 26.
povrnitev škode – odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Iz izčrpno ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je izvršilna sodnica odločala po vrstnem redu glede na čas vložitve predloga za izvršbo, da zadeva ni veljala za prednostno, a se je zaradi nenehnih urgenc in ugovorov dejansko obravnavala kot taka, ter da sta dolžnica in njen pooblaščenec izkoristila vse procesne možnosti, ki so jima bile na voljo, kar je odločanje o zadevi podaljševalo. Pritožbeno sodišče se nadalje strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da sodnici ni mogoče očitati kršitve procesnih pravil in pomanjkanja profesionalne skrbnosti.
Ob pravilni ugotovitvi prvega sodišča, da toženčevo posojilo A. A. v znesku 22.000,00 EUR ni dokazano, je pravilen tudi njegov zaključek, da je bil odstop dednega deleža A. A. neodplačne narave in da toženec ni uspel izpodbiti domneve iz tretjega odstavka 256. člena OZ, da je A. A. vedel, da s takšnim razpolaganjem škodi tožniku kot svojemu upniku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0079613
SPZ člen 66, 66/1, 67, 68, 115.
spor majhne vrednosti - stroški obratovanja in upravljanja - poslovna stavba - solastnina - dejanska etažna lastnina - ključ delitve stroškov - nova določitev deležev - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh solastnikov - uporaba dela stvari
Določitev ključa delitve stroškov, ki odstopa od zakonsko predvidenega, je v vsakem primeru (torej, ne glede na to, ali gre za solastnino ali (dejansko) etažno lastnino) posel izrednega upravljanja in se za njegovo sprejetje zahteva soglasje vseh solastnikov/etažnih lastnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080136
OZ člen 103, 108, 109. ZASP člen 82. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
umik avtorskih del iz prodaje – založniška pogodba – neposredovanje podatkov o prodaji – evidenca dohodka – delno neplačilo avtorskega honorarja – odstop od pogodbe z zaporednimi obveznostmi – kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti – veljavnost odstopne izjave – neznatni del obveznosti – načelo ekvivalence – kavza pogodbe – izpolnitveni zahtevek
Neposredovanje oziroma neredno posredovanje podatkov o prodaji učbeniškega gradiva ne pomeni takšne kršitve avtorske pogodbe, ki bi utemeljevala odstop od pogodbe s trajajočim razmerjem, kot najhujše sankcije za kršitve pogodbe oziroma za poseg v upnikov interes, saj bi se tožnica z višino ustvarjenega dohodka prodaje učbeniškega gradiva lahko seznanila z vpogledom v toženčeve poslovne listine in poslovne knjige, kar mora slednji avtorju omogočiti na njegovo zahtevo.
Delno neplačilo pogodbenih obveznosti bi imelo za posledico prenehanje pogodbe šele takrat, ko ne bi bilo več mogoče doseči namena pogodbe. V konkretnem primeru ima delno neplačilo avtorskega honorarja za posledico lahko le tožničin izpolnitveni zahtevek, ne pa tudi odstopa od pogodbe, kot najtežje sankcije.
Zmotno je materialnopravno stališče, da velik finančni aranžma toženke pri izdaji in distribuciji učbenika z vidika razmerja med neizpolnjenimi in izpolnjenim delom pogodbe ni pravno pomemben.
OZ člen 12, 54, 54/1, 92, 252, 252/1, 252/3, 421, 421/1, 421/2, 425, 425/1, 425/2. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8.
odstop terjatve – odstop terjatve namesto izpolnitve – ugovor aktivne legitimacije – pogodbena odškodninska odgovornost – ugovor zastaranja – sklenitev krovne pogodba – ustna sklenitev pogodbe – sporazum o bistvenih sestavinah pogodbe – indici o sklenitvi pogodbe – kršitev izvedbene pogodbe – dolžnost opredelitve sodišča do strankinih navedb – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da tožnik odgovornost toženke utemeljuje tudi s trditvami o pogodbeni odškodninski odgovornosti. Ker zastaranja terjatve za škodo, ki je nastala s kršitvijo pogodbene obveznosti, ne ureja prvi ampak tretji odstavek 252. člena OZ, bo moralo sodišče prve stopnje ob ponovnem odločanju ugovor zastaranja presojati tudi ob upoštevanju te določbe.
Pritožnik v zvezi s povzetimi trditvami v pritožbi najprej opozarja, da se sodišče prve stopnje z vprašanjem, ali je bila med odstopnico in toženko v aprilu 2007 res sklenjena veljavna krovna pogodba in kakšna je bila njena vsebina, sploh ni ukvarjalo, čeprav bi se moralo. Pritožbeno sodišče mu pritrjuje, saj gre za odločilno dejstvo. Odločilno je zato, ker je ugotovitev, da je bila pogodba (veljavno) sklenjena, predpogoj, da je mogoče sploh govoriti o njeni kršitvi.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo – opravičljivi razlogi
Okoliščini, da v hiši biva več oseb, ki imajo isti nabiralnik, in da je mati prvotožene stranke obvestili o sodnih pošiljkah najverjetneje vrgla v peč, nista opravičljiva razloga za zamudo pri vložitvi odgovora na tožbo.
izdelava plavalnega ribnika s potočkom – izdelava škarpe – obračun opravljenih del – vrednost del – znižanje plačila – pravočasno grajanje napak
Vrednost del je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izvedenskega mnenja, ki pravilno upošteva predvidene cene in ocenjene vrednosti del, povezanih z izdelavo škarpe (drugi odstavek 642. člena OZ).
Toženec se je tožbenemu zahtevku upiral tudi z materialnopravnim ugovorom za znižanje plačila (drugi odstavek 635. člena OZ). Pogoj za to, da se ta ugovor lahko uveljavlja, je pravočasno grajanje napak izvršenega posla.
kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča – dokazna ocena – argumentacija dejanskih ugotovitev
Sodišče prve stopnje je pri ugotovitvi, da je tožnik poslal sodišču elektronsko sporočilo, upoštevalo različne dokaze. Delovna metoda, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje pri izboru dokazov, nima pomanjkljivosti. Izvedene dokaze je sodišče prve stopnje prepričljivo argumentiralo, zato pritožbeno sodišče nima pomislekov v rezultate take argumentacije, iz katere izhajajo prepričljive dejanske ugotovitve.
sprememba tožbe – dopustnost spremembe tožbe – smotrnost
Po smrti očeta je tožnica spremenila tožbo, tako da je zahtevala še odškodnino zaradi pretrpljenih duševnih bolečin zaradi smrti bližnjega ter zaradi povrnitve materialnih stroškov v zvezi s pogrebom očeta. Gre za njeno lastno škodo, ki pa naj bi po njenih trditvah nastala kot posledica škodnega dogodka, iz katerega je plačilo odškodnine zahteval prvotni oškodovanec. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi dopustitev spremembe tožbe bila smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, saj bi bila sicer tožnica prisiljena vložiti novo tožbo, v kateri bi sodišče prav tako moralo obravnavati zdravstveno stanje pokojnega prvotnega tožnika, seveda razširjeno, saj bi ugotavljalo tudi vzročno zvezo med njegovo smrtjo in škodnim dogodkom. Te ugotovitve bi lahko podal isti strokovnjak, kot bo potreben tudi v obstoječi pravdi zaradi ugotavljanja potrebnosti tuje pomoči pokojnemu tožniku.
ugovor pravne narave - odločanje o ugovoru v končni odločbi - pravno sredstvo zoper odločbo o ugovoru - krajevna pristojnost - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Ker v 322. členu ZKP ni določeno, da mora sodišče o ugovorih pravne narave obdolženca ali zagovornika odločiti s posebnim sklepom, sodišče njihovo utemeljenost presoja ob odločanju o obtožbi upravičenega tožilca in svojo odločitev v zvezi z ugovori pravne narave pojasni v obrazložitvi odločbe (sklepa ali sodbe), s katero je odločilo o obtožbi, stranki in zagovornik pa lahko odločitev sodišča o ugovorih pravne narave izpodbijajo v pritožbi zoper to odločbo.