OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084836
ZPP člen 7, 212.
trditveno in dokazno breme – višina terjatve – dejansko stanje – dokazovanje – načelo kontradiktornosti
Prvostopenjsko sodišče je pravilno poudarilo, da so stranke tiste, ki morajo v tožbi jasno opredeliti dejansko podlago svojega zahtevka in da nikakor ni naloga sodišča, da iz dokaznih listin samo poišče, kaj bo upoštevalo kot dejansko podlago svoje odločbe. Z drugačnim postopanjem bi sodišče preseglo svoja pooblastila in kršilo načelo kontradiktornosti.
Odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – neustrezna zaposlitev – neupravičena obogatitev – vračilo izplačanih sredstev
Pravni temelj za izplačilo odpravnine je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, na podlagi katere je tožeča stranka toženki izplačala odpravnino. Ta pravni temelj kasneje ni odpadel. Tožeča stranka je kot delodajalec vezana na podano odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi in je naknadno tudi ne more spreminjati ali popravljati. Zato toženka ni bila obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ).
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo – opravičljivi razlogi
Okoliščini, da v hiši biva več oseb, ki imajo isti nabiralnik, in da je mati prvotožene stranke obvestili o sodnih pošiljkah najverjetneje vrgla v peč, nista opravičljiva razloga za zamudo pri vložitvi odgovora na tožbo.
Ker so pripadki (to je obresti in stroški) že po samem zakonu vključeni v pojem terjatev, je napačno stališče sodišča prve stopnje, da bi morali biti izrecno in zneskovno opredeljeno vključeni v posodobljeni seznam terjatev.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0085513
ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/2, 257, 257/1. ZPP člen 184, 184/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
predhodna odredba – domača sodna odločba – odločba okrožnega sodišča – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – razveljavitvena odločba ustavnega sodišča – spremenjene okoliščine, nastale po izdaji predhodne odredbe – dopustne pritožbene novote – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave
Kronologija izdanih odločb pokaže, da upnik kljub temu, da je že razpolagal z odločbo domačega sodišča (za katero se predpostavlja, da je bila izdana v izvedenem kontradiktornem postopku), ki še ni izvršljiva, torej s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 312/2014 z dne 10. 7. 2015, predloga za izdajo predhodne odredbe na tej podlagi ni mogel vložiti, ker je bila njegova uveljavljana denarna terjatev že zavarovana s pravnomočno predhodno odredbo, ki je bila razveljavljena šele z odločbo Ustavnega sodišča z dne 5. 5. 2016. V taki specifični situaciji pa je po presoji pritožbenega sodišča treba smiselno uporabiti določbo tretjega odstavka 184. člena ZPP.
S pritožbenimi navedbami o razpolaganju upnika s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 312/2014 z dne 10. 7. 2015, ki še ni izvršljiva, tako upnik dopolnjuje navedbe o dejanski podlagi predloga za izdajo predhodne odredbe (glede na spremenjene okoliščine, nastale po izdaji predhodne odredbe) glede ene od materialnopravnih predpostavk iz prvega odstavka 257. člena ZIZ za izdajo predhodne odredbe, zaradi česar predlog za izdajo predhodne odredbe ni spremenjen, ko gre za pridobitev odločbe domačega sodišča v pravdnem postopku, ki po drugem odstavku 62. člena ZIZ sledi izvršilnemu postopku. Zato v obravnavanem primeru ne gre za nov predlog za izdajo predhodne odredbe, kot to zmotno meni drugodolžnik.
nepravdni postopek – delitev solastnine – delitev nepremičnine, ki je predmet denacionalizacijskega postopka – prepoved razpolaganja z nepremičnino, glede katere obstaja dolžnost vrnitve v naravi – prekinitev nepravdnega postopka
Pri odločitvi o prekinitvi postopka delitve solastnine je sodišče pravilno upoštevalo določbo prvega odstavka 88. člena ZDen, po kateri z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve ter možnost, da bodo denacionalizacijski upravičenci, če bodo prejeli ustrezen solastninski delež na parceli, ki je predmet tega nepravdnega postopka, prikrajšani za pravico dokazovati svoj močnejši upravičen interes na delu oziroma delih parcele, ki jih želijo predlagatelja in nasprotna udeleženka.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085098
SZ-1 člen 24, 24/5. OZ člen 1018, 1028. ZFPPIPP člen 252, 408, 408/1, 408/2. ZPP člen 318.
obratovalni stroški – neplačilo obratovalnih stroškov s strani najemnika – plačilo obveznosti s strani lastnika – subsidiarno poroštvo – prehod upnikovih pravic na poroka – subrogacija – regresni zahtevek lastnika – pravica zahtevati povračilo od dolžnika – osebni stečaj toženca – pravdna sposobnost – nastanek terjatve po začetku osebnega stečaja – učinkovanje stečajnega postopka – učinkovanje odpusta obveznosti – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Ne zahteva se, da se sporni dolg izterja iz stečajne mase oziroma da bi toženca zastopal zakoniti zastopnik (stečajni upravitelj), saj ne gre za terjatev, ki bi nastala do začetka stečajnega postopka in na katero bi učinkoval začetek stečajnega postopka (252. člen ZFPPIPP). Na takšno terjatev pa tudi odpust obveznosti po prvem in drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje.
Tožnica, ki je bila pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas od 24. 4. 2008 dalje, od 19. 8. 2014 dalje pa je kot invalid III. kategorije invalidnosti delala s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, je kot delavka, ki ji je bila (12. 3. 2015) redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, upravičena do odpravnine v višini, kot če bi delala polni delovni čas, to je do dvakratnika osnove – plače za krajši delovni čas (za 4 ure dnevno).
Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedbe tožnika ugotovilo, da je tožnik iznajdljiv in sposoben pridobiti nove stranke, zato je pravilna tudi nadaljnja ugotovitev sodišča, da se pridobitne sposobnosti toženca zaradi izgube ene stranke niso bistveno zmanjšale.
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da odločitev, naj vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ni vedno posledica matematičnega izračuna o polovičnem uspehu vsake pravdne stranke, temveč določba drugega odstavka 154. člena ZPP s predpisanim standardom upoštevanja vseh okoliščin primera omogoča, da se ustrezno ovrednotijo tudi drugi dejavniki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080150
ZVZD-1 člen 5, 12, 12/2. OZ člen 171. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
delovna nesreča – vmesna sodba – krivdna odgovornost delodajalca – neustrezna organizacija delovnega procesa – protivrezne rokavice – deljena odgovornost – skrbnost delavca – tekoči trak – delo s steklom
Podana je krivdna odgovornost zavarovanca toženke, ker ni ustrezno organiziral delovnega procesa in ni priskrbel protivreznih rokavic. Tožnica je za nastalo škodo soodgovorna, ker ni dela opravljala z ustrezno pazljivostjo.
ZDR-1 člen 84, 87, 89, 92, 114, 114/1, 114/2, 114/2-3, 226. ZDR člen 90a, 114.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – starejši delavci
Tožnik ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (18. 3. 2014) ni bil varovana kategorija delavcev pred odpovedjo po 114. členu ZDR-1. V njegovem primeru varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 ni veljalo, ker je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu (kar pomeni, da je šlo za primer iz 3. alineje drugega odstavka 114. člena ZDR-1). Tožnik (rojen 13. 1. 1955) je namreč že ob podpisu pogodbe s toženko, to je 1. 5. 2011, dopolnil 55 let in je glede na določbe tedaj veljavnega ZDR po 201. členu ZDR kot starejši delavec užival posebno varstvo, vključno s posebnim pravnim varstvom pred odpovedjo po prvem odstavku 114. člena ZDR.
Ob zaposlitvi tožnika pri toženi stranki v letu 2011, ni šlo za prehod tožnika k drugemu delodajalcu oziroma za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu pod pogoji iz 90.a člena tedaj veljavnega ZDR. To pa pomeni, da za tožnika ne velja izjema iz 3. alineje drugega odstavka 114. člena ZDR-1 in da tožnik v času podaje izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni užival posebnega varstva pred odpovedjo kot delavec pred upokojitvijo. Posebno varstvo bi za tožnika veljalo le, če bi se pri toženi stranki kot starejši delavec zaposlil potem, ko bi mu prejšnji delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi in bi sprejel ustrezno zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu (toženi stranki), ki bi se zavezal, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih v smislu 90.a člena ZDR, ki ustreza 92. členu ZDR-1.
Ker se z vmesno sodbo ne zaključuje odločitev o tožbenem zahtevku, pač pa se z njo odloči le o utemeljenosti njegove podlage, lahko pritožbeno sodišče z vmesno sodbo le potrdi ali spremeni sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na podlago tožbenega zahtevka. Ne more izpodbijane odločitve spremeniti v zavrnilno, saj vmesna sodba ne more biti zavrnilna, ker je pogoj za njeno izdajo, da zadeva še ni zrela za končno odločitev.
Po prepričanju pritožbenega sodišča so določila v prevzemnem listu in Pravilih, ki urejajo solidarno obveznost imetnika kartice in družbe jasna. Iz njih tako izhaja, da toženec za obveznosti, nastale z uporabo poslovne kartice, odgovarja solidarno. Solidarni dolžniki pa za razliko od solidarnih porokov lahko dolgujejo z drugačnimi roki izpolnitve, z drugimi pogoji in sploh z različnimi odmiki (primerjaj drugi odstavek 395. člena OZ). Ker toženec ni gospodarski subjekt, za zastaranje njegove obveznosti velja splošni, petletni zastaralni rok.
ZFPPIPP člen 67, 67/1, 227, 383. ZPP člen 157, 316, 316/1.
odločitev o pravdnih stroških – stečajni postopek – zavrženje tožbe – priznanje terjatev v stečaju – pripoznava tožbenega zahtevka v pravdi
V postopku osebnega stečaja je bila vtoževana terjatev priznana, kar ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov (prvi odstavek 67. člena ZFPPIPP), je mogoče primerjati s pripoznavo tožbenega zahtevka v pravdi (prvi odstavek 316. člena ZPP). V obeh primerih gre za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti. Gledano celovito oba postopka (tako predmetni individualni delovni spor kot stečajni postopek) je zato treba šteti, da je tožeča stranka preko priznanja svoje terjatve v postopku osebnega stečaja z zahtevkom zoper toženo stranko v tej pravdi skorajda v celoti uspela (zavrnjen je bil del zahtevka za plačilo stranske terjatve, s katerim niso nastali posebni stroški). Glede na to je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik zato upravičen do povrnitve stroškov celotnega postopka (smiselna uporaba 157. člena ZPP), tožena stranka pa sama krije svoje stroške tega postopka.
V konkretnem primeru je bilo v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu o tožbenem zahtevku glede tožnikove terjatve enkrat že odločeno, sodba je bila nato delno razveljavljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek sodišču prve stopnje. Ker je bil torej dokazni postopek v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu v obsežnem delu že izveden, je sodišče prve stopnje upoštevaje načelo ekonomičnosti postopka pravilno odločilo, da predhodnega vprašanje ne bo reševalo samo in postopek prekinilo do odločitve v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0085576
ZPP člen 185, 185/1, 280, 280/2, 305a. OZ člen 635, 635/2, 636, 640, 1050.
podjemna pogodba – nasprotna tožba – narava nasprotne tožbe – (poravnalni) narok v postopku po nasprotni tožbi – združitev postopkov na naroku – sprememba tožbe po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine – sprememba številke računa – neizdaja sklepa o dovolitvi spremembe tožbe – končni obračun – narava končnega obračuna – izpolnitev z napako – jamčevalni zahtevki – zahtevek za znižanje plačila – oblikovalni zahtevek – nepravilno postavljen zahtevek – neodpravljiva nesklepčnost – materialno procesno vodstvo
Nasprotna tožba je sicer res samostojna toženčeva tožba zoper tožnika. Gre za njegovo ofenzivno obrambno sredstvo v pravdi, v kateri je (do tedaj) nastopal le kot toženec. Njena glavna značilnost pa je določena povezanost s tožbenim zahtevkom iz prvotne tožbe. Prav zato je smiselno, da se obe tožbi združita v istem postopku. Gre za izraz načela ekonomičnosti postopka in pravne varnosti. Že sama vložitev nasprotne tožbe pa predpostavlja združitev obeh postopkov v enotno obravnavanje.
Poravnalni narok ni obvezen.
Za zahtevke za znižanje kupnine ne zadošča dajatvena tožba, pač pa je potreben tudi oblikovalni tožbeni zahtevek, usmerjen k prilagoditvi cene zmanjšani vrednosti storitve, ki je posledica stvarnih napak. Takšnega zahtevka tožena stranka v konkretnem primeru ni postavila. Posledično ni moglo priti do izdaje oblikovalne sodbe, ki bi lahko bila podlaga uveljavljanemu kondikcijskemu zahtevku.
Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je stvar tožnika. Če ta za uveljavitev svojih pravic izbere napačno pot, njegove napake ni mogoče sanirati skozi materialno procesno vodstvo.
fonogram - javno priobčevanje fonogramov - glasba - prireditev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, česar pritožnik ne izpodbija, da glasba ni bila predvajana iz glavnih zvočnikov ob odru ter da se iz posnetka ne sliši točno določene pesmi, temveč le govor osebe. Ocenilo je, da gre za komaj slišno in nerazločno predvajanje, ki ni bilo namenjeno množici. To pa pomeni, da ni šlo za javno priobčitev fonogramov, za katerega bi bila tožena stranka kot organizator koncerta dolžna plačati nadomestilo. Zgolj dejstvo, da se na določeni prireditvi slabo in nerazločno sliši nekakšna glasba, še ne pomeni, da gre za javno priobčevanje fonogramov. Za nastanek obveznosti plačila nadomestila pa bi morali biti fonogrami predvajani javno ter v sklopu prireditve. Tega tožeča stranka ni dokazala.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 374, 384, 384/6, 384/6-2, 403, 403/1, 403/1-2, 405, 405/4. ZPP člen 145, 145/1, 145/2.
postopek osebnega stečaja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - sodni postopek - neuspelo vročanje - preselitev dolžnika - sporočilo o spremembi naslova - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - zamolčanje podatkov o premoženju - zloraba instituta odpusta obveznosti - obveznost unovčiti premoženje - poziv upravitelja k izročitvi premoženja dolžnika - majhna vrednost premoženja - ponudba premoženja v prevzem upnikom
Sklep ni bil objavljen, iz podatkov spisa pa tudi ni mogoče ugotoviti, da ga je po neuspelem vročanju zaradi preselitve dolžnika, sodišče nabilo na sodno desko v skladu z določbo drugega odstavka 145. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Zato iz podatkov spisa ni mogoče ugotoviti, kdaj je bila vročitev izpodbijanega sklepa pravilno opravljena. V takem primeru pritožbe zato ni mogoče kot prepozne zavreči, pač pa je treba šteti, da je pravočasna.
Iz podatkov spisa izhaja, da je dolžnik ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka povedal, da je lastnik osebnega vozila ..., upravitelj pa je podatke o tem osebnem vozilu preveril na upravni enoti. Zato na podlagi podatkov, ki so v spisu, ne izhaja, da je dolžnik upravitelju ali sodišču zamolčal kakšne podatke o tem premoženju, na čemer temelji zaključek o zlorabi inštituta odpusta obveznosti. Ocena, da dolžnik ravna nepošteno pri izpolnjevanju svojih obveznosti v času preizkusnega obdobja, ker ni sledil pozivu upravitelja, da mu osebno vozilo izroči v posest, pa je po oceni pritožbenega sodišča preuranjena. Res je, da ima upravitelj obveznost unovčiti vse dolžnikovo premoženje, ki spada v stečajno maso, vendar je tudi v osebnem stečaju možno določeno premoženje, zaradi njegove majhne vrednosti ter v izogib višjim stroškom, ki bi nastali z njegovim unovčenjem, ob koncu stečajnega postopka ponuditi v prevzem upnikom. Uporaba določbe 374. člena ZFPPIPP o prenosu premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, v osebnem stečaju ni izključena.
pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju – položaj stranke v zapuščinskem postopku – uveljavljanje pravic iz zapuščine – zapustnikov upnik – zapustnikov dolžnik – zavezanec za vrnitev denacionaliziranega premoženja – zavrženje pritožbe
Pritožničin položaj denacionalizacijske zavezanke je istovrsten položaju zapustnikovega dolžnika. Ker tako kot on tudi Občina ne uveljavlja pravic iz zapuščine, nima položaja stranke v zapuščinskem postopku in posledično tudi ne pravice vložiti pritožbo bodisi zoper sklep o postavitvi skrbnika zapuščine bodisi zoper sklep o dedovanju.