Zakon izrecno določa, kako se izpodbija dolžnikovo pravno dejanje. Izpodbijati ga je mogoče s tožbo ali z ugovorom (prvi odstavek 259. člena OZ), pri čemer se izpodbojna tožba vloži zoper tretjega, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080159
SPZ člen 66, 66/1, 70, 70/2. ZPP člen 359, 362. ZNP člen 125.
delitev solastne stvari – način delitve – fizična delitev stvari – upravičen interes – izplačilo razlike v vrednosti – prepoved spremembe na slabše
Upoštevanje vsebinskega in vrednostnega vidika je narekovalo, da se je najprej dodelilo solastnikom tiste nepremičnine, za katere so izrecno izrazili interes (katerih vrednost je nižja od vrednosti njihovega solastninskega deleža pred delitvijo), nato pa razdelilo preostale nepremičnine tako, da so v čim manjši meri presegale vrednost njihovega solastniškega deleža. Zaradi opisanega načina delitve nepremičnin je lahko posamezni solastnik dobil tudi nepremičnino, za katero ni izrazil prevzemnega interesa ali je celo izrecno nasprotoval njeni dodelitvi. Če te možnosti ne bi bilo, smoter postopka razdružitve solastnine, ki je v popolnem prenehanju solastnine, pogosto ne bi bil dosežen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080145
OZ člen 2, 50, 50/1, 50/2, 284. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
kupoprodajna pogodba – kmetijska zemljišča – sprememba namembnosti – realna cena – skupen namen pogodbenikov – prenos lastninske pravice – zavarovanje dolga – poplačilo dolga – navideznost pogodbe – prikrita pogodba
Toženci niso zmogli dokaznega bremena, da kupoprodajna pogodba, na kateri tožnik temelji svoj tožbeni zahtevek (zahteva kupnino, dogovorjeno s kupoprodajno pogodbo), predstavlja navidezno pogodbo. Niso dokazali obstoja dolga tožnika, v zavarovanje (in poplačilo) katerega je bila (po trditvi tožencev) sklenjena navidezna pogodba.
Tožeča stranka je bila dolžna toženi stranki obračunati in plačati nadomestilo plače v spornem obdobju do ponovnega poziva nazaj na delo, in sicer na podlagi pravnomočne sodbe. Tožeča stranka je celotno obveznost po pravnomočni sodbi izpolnila. Zavezanka za vračilo denarnega nadomestila toženki je delodajalka (tožeča stranka) in ne delavka (toženka), ki je bila po odločbi zavoda upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pritožba neutemeljeno razlaga, da je odpadla pravna podlaga in da je brez pravnega temelja toženka obogatena na škodo tožeče stranke, saj ne gre za vprašanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, temveč za vprašanje vrnitve nadomestila plače kot prejemka delavca iz delovnega razmerja v razmerju do delodajalca, konkretno na podlagi pravnomočne sodbe sodišča. Zato neutemeljeno pritožba uveljavlja, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi, z vsemi učinki pravnomočne sodbe za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085938
ZPP člen 216, 216/1. OZ člen 619.
podjemna pogodba – višina dolga – dokazno breme – obseg opravljenih gradbenih del – prosti preudarek
Tožnik bi moral z računom dokazati, da je nabavil zatrjevano količino cevi, z gradbenim dnevnikom (ali kakšnim drugim zanesljivim dokaznim sredstvom) pa, da je takšno količino cevi tudi dejansko vgradil. Tega ni storil; da navedene zahteve v tem primeru objektivno ni bilo mogoče izpolniti, niti poskušal ni pojasniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080150
ZVZD-1 člen 5, 12, 12/2. OZ člen 171. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
delovna nesreča – vmesna sodba – krivdna odgovornost delodajalca – neustrezna organizacija delovnega procesa – protivrezne rokavice – deljena odgovornost – skrbnost delavca – tekoči trak – delo s steklom
Podana je krivdna odgovornost zavarovanca toženke, ker ni ustrezno organiziral delovnega procesa in ni priskrbel protivreznih rokavic. Tožnica je za nastalo škodo soodgovorna, ker ni dela opravljala z ustrezno pazljivostjo.
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da odločitev, naj vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ni vedno posledica matematičnega izračuna o polovičnem uspehu vsake pravdne stranke, temveč določba drugega odstavka 154. člena ZPP s predpisanim standardom upoštevanja vseh okoliščin primera omogoča, da se ustrezno ovrednotijo tudi drugi dejavniki.
pravica do informacije – pravica do izjave – ne vročitev odgovora na tožbo
Sodišče prve stopnje odgovora na tožbo tožniku ni vročilo pred izdajo izpodbijanega sklepa, zato tožnik ni imel možnosti, da se izjavi o odločilnih dejstvih, ki so bili podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa.
rubež denarnih sredstev preko dovoljenega limita – prenos v izterjavo – plačilo dolga za drugega – povrnitev plačanih sredstev
Na podlagi ugotovitve, da je tožnica po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi prvega odstavka 138. člena ZIZ poravnala del toženkinega dolga z zarubljenimi sredstvi, je bilo potrebno ob pravilni uporabi 197. člena OZ njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugoditi.
fonogram - javno priobčevanje fonogramov - glasba - prireditev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, česar pritožnik ne izpodbija, da glasba ni bila predvajana iz glavnih zvočnikov ob odru ter da se iz posnetka ne sliši točno določene pesmi, temveč le govor osebe. Ocenilo je, da gre za komaj slišno in nerazločno predvajanje, ki ni bilo namenjeno množici. To pa pomeni, da ni šlo za javno priobčitev fonogramov, za katerega bi bila tožena stranka kot organizator koncerta dolžna plačati nadomestilo. Zgolj dejstvo, da se na določeni prireditvi slabo in nerazločno sliši nekakšna glasba, še ne pomeni, da gre za javno priobčevanje fonogramov. Za nastanek obveznosti plačila nadomestila pa bi morali biti fonogrami predvajani javno ter v sklopu prireditve. Tega tožeča stranka ni dokazala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – koncesijska pogodba – tuja kolektivna pogodba - božičnica
Tožnik je bil zaposlen na področju italijanskega spletnega igralništva. Tožena stranka je opravljala storitve spletnega igralništva v državi Italiji na podlagi koncesije, ki velja za italijansko spletno področje. Tožnik je do božičnice za sporno obdobje upravičen na podlagi italijanske nacionalne kolektivne pogodbe za terciarni sektor, trgovino in storitve, ki jo mora tožena stranka spoštovati na podlagi koncesijske pogodbe za prirejanje javnih iger na daljavo, ki je bila sklenjena med toženo stranko in italijansko upravo za carino in monopole.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084852
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost občine – kategorizacija nepremičnin – občinska cesta – protipravno ravnanje občine – prekinitev postopka
Tožnik uveljavlja odškodnino zaradi manjše vrednosti nepremičnin v njegovi lasti, prek katerih teče cesta, ki jo je toženka s svojim predpisom kategorizirala kot občinsko cesto. Izpodbijani sklep zavzema pravilno stališče, da odločitev o nedopustnosti toženkinega ravnanja ni odvisna od odločitve v razlastitvenem postopku, zaradi česar predlog toženke za prekinitev postopka ni utemeljen.
pravica do povračila škode – policisti – prijetje – vklepanje – nameščanje v intervencijsko vozilo – udarec v obraz – nujen ukrep – sorazmeren ukrep – govorilnica
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine in prvi toženki (oz. njenim policistom) očital protipravna ravnanja ob prijetju, vklepanju, nameščanju v intervencijsko vozilo in v govorilnici, zaradi katerih je bil telesno poškodovan.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku le delno ugodilo, ker je ugotovilo, da le eden od ukrepov, ki so jih uporabili policisti proti tožniku (udarec policista v obraz), ni bil nujen in sorazmeren.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081576
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/5, 129a, 129a/2, 131c. OZ člen 316, 316-5. ZPP člen 70, 70/1, 70/1-6, 72, 72/2, 216, 243, 247, 413. ZIZ člen 273, 273/1, 277, 277/1, 278, 278/1.
odtujitveni sindrom – stiki – pravica do stikov – omejitev stikov – razlog za omejitev stikov – upoštevanje otrokove volje – odklanjanje stikov – pobotanje preživnine – presoja pogojev za izdajo začasne odredbe za nazaj – odpadel namen začasne odredbe – izločitev izvedenca
Terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, ne more prenehati s pobotom, in to tudi ne s kakršnokoli medsebojno terjatvijo zakoncev iz naslova skupnega premoženja.
Ker je bila veljavnost predlagane začasne odredbe vezana na pravnomočni zaključek te pravde, je potreba o njenem odločanju z današnjim dnem (z dnem potrditve prvostopenjske glavne odločitve) odpadla, zato vsebinsko pogojev za nazaj nima nobenega pomena presojati. Namena začasne odredbe za nazaj namreč ni več mogoče doseči.
Okoliščina, da je bil izvedenec pred desetimi leti kratek čas mentor toženčeve sedanje zunajzakonske partnerke, ki je sicer osebno sploh ne pozna in se zasebno z njo nikoli ni srečal, ne zbuja nikakršnega dvoma v njegovo nepristranskost.
samostojni podjetnik posameznik - odgovornost samostojnega podjetnika za prekršek - neposredni storilec - izrek odločbe o prekršku
V kolikor je prekrškovni organ v prekrškovnem ali inšpekcijskem postopku ugotovil, da je konkretno ravnanje, ki predstavlja prekršek, samostojni podjetnik storil osebno in ne kdo izmed njegovih zaposlenih v njegovem imenu ali na njegov račun oziroma z njegovimi delovnimi sredstvi, bi to moral tudi zapisati v izreku odločbe o prekršku.
ZFPPIPP člen 47, 339, 339/1, 341, 341/7, 341/7-1, 341/7-2, 341/7-3. ZPP člen 11.
prodaja premoženja - sklep o prodaji - način prodaje - pogoji prodaje - formalni preizkus - vsebinski preizkus - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - namenska razlaga - gramatikalna razlaga - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov - zloraba postopka - zloraba pravice
Sodišče mora pred izdajo sklepa o soglasju k prodajni pogodbi (med drugim) preveriti, če je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji. To ne pomeni, da se sodišče omeji zgolj na presojo vsebine pogodbe in sklepa o prodaji, pač pa, da presoja potek prodaje kot celote. Le pravilno izveden postopek prodaje je namreč lahko v skladu s sklepom o prodaji.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Upoštevajoč, da ZP-1 jasno in izrecno napotuje na uporabo določb ZKP glede štetja rokov, se ni mogoče strinjati s pritožbenim stališčem, da bi moralo sodišče kljub taki izrecni napotitvi na uporabo določb ZKP glede dopustnosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje v obravnavani zadevi uporabljati določbe ZUP, ker ZP-1 napotuje na uporabo določb ZUP glede vročitve in s tem tudi omogoča nastop fikcije vročitve, ki pa po ZKP ni mogoča.
ZZZDR člen 106, 106/5. ZPP člen 247, 247/5, 325, 325/1.
odvzem pravice do stikov – korist otroka – izločitev izvedenca – izločitveni razlogi – nepristranskost izvedenca
Razumno je stališče sodišča prve stopnje, da v tako majhni državi ni življenjsko pričakovati, da se strokovnjaki z ozko specializiranega področja ne bi poznali in se srečevali na strokovnih srečanjih, pravilen pa tudi zaključek, da takšna raven poznavanja ne more biti razlog za izločitev izvedenca.
Preživnino je otroku dolžan plačevati tudi tisti roditelj, ki mu je roditeljska pravica nad tem otrokom sicer odvzeta.
Otroški dodatek se po sodni praksi ne upošteva pri določitvi preživninske obveznosti staršev. Sodišče je kot dohodke družine pravilno upoštevalo denarno socialno pomoč in tožnikovo štipendijo.