Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 1, 77. ZKolP člen 1, 6, 6/3. ZOR člen 358. OZ člen 333. ZTPDR člen 87, 87/3. ZDR/90 člen 118. Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS člen 4.
Pravni prednik predlagateljice je bil eden od podpisnikov na strani delodajalcev. Njegov odstop od KPPN ni pomenil prenehanja veljavnosti KPPN za ostale podpisnike, saj niso odstopili delodajalci kot stranka kolektivne pogodbe, ampak le eden od podpisnikov na strani delodajalcev, zato kolektivna pogodba ni prenehala veljati za ostale podpisnike.
Strankam ni mogoče odreči pravice do odpovedi kolektivne pogodbe tudi, če zakon tega ne določa izrecno ali v sami kolektivni pogodbi niso izrecno navedeni pogoji, roki in način odpovedi. Drugačno stališče je v nasprotju s svobodo kolektivnega pogajanja.
Glede veljavnosti odstopa od kolektivne pogodbe je potrebno upoštevati dejstvo, da sta do uveljavitve ZKolP veljali določbi 86. in 87. člena ZTPDR, ki je v 3. odstavku 87. člena med drugim določal tudi, da se kolektivna pogodba objavi v uradnem glasilu, s čimer se zagotavlja načelo javnosti. KPPN je bila objavljena v Uradnem listu RS in je stopila v veljavo osmi dan po objavi, predlagateljica pa bi morala tudi odstop od kolektivne pogodbe objaviti v Uradnem listu RS in tako seznaniti zainteresirano javnost, da je od KPPN odstopila in da ta zanjo ne velja več.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ekonomski (slabo poslovanje edicije A.) in organizacijski razlog (sprememba organizacije dela pri tej ediciji) predstavljata utemeljen poslovni razlog, ki onemogoča nadaljnje delo tožnika po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi.
Tožena stranka je pravilno primerjala le zaposlene novinarje v organizacijski enoti uredništvu priloge A. in izmed teh delavcev izbrala delavca, ki mu je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj gre za posebno uredništvo in s tem posebno notranjo organizacijsko enoto. Zato ni utemeljena pritožbena navedba, da bi tožena stranka tožniku lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi le, če bi bil izkazan poslovni razlog na ravni celotne družbe tožene stranke.
Tožničine zdravstvene težave po oceni izvedenskega organa niso takšne, da zaradi njih ne bi bila več zmožna za delo frizerke, oziroma da bi bila za to delo zmožna le s skrajšanim delovnim časom. Ker do izdaje dokončne odločbe toženca ni prišlo do invalidnosti, je tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega po 4 ure dnevno, utemeljeno zavrnjen.
V 3. točki 316. člena OZ je določeno, da terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode, ne more prenehati s pobotom. To velja za primer, če tožeča stranka uveljavlja terjatev, ki je nastala z namerno povzročeno škodo in če nasprotna stranka v pobot uveljavlja neko drugo terjatev. Ne velja pa to v obravnavanem primeru, ko je družba A. d. d. (tretja oseba) svojo terjatev, nastalo z namerno povzročitvijo škode, v znesku 64.980,00 EUR pobotala s terjatvijo tožeče stranke v enakem znesku. Zaradi pobota je odškodninska terjatev družbe A. v razmerju do tožeče stranke prenehala, istočasno pa je bilo premoženje tožeče stranke zmanjšano za njeno terjatev v enaki višini. Takšen pobot temelji na pogodbi o prenosu določenih opravil, v kateri se je tožeča stranka zavezala kriti eventualno škodo v primeru njenega nastanka, kot plačilo (škode) pa je veljal tudi pobot (kompenzacija). Z opisanim pobotanjem je nastal enak položaj, kot da bi tožeča stranka (delodajalec) oškodovani tretji osebi plačala celotno škodo v znesku 64.980,00 EUR.
Toženka je s tem, ko je izdajala in popravljala dvojne blagajniške prejemke in odvajala manj gotovine na banko, kot jo je prejela, prikazovala pa, kot da je gotovina na poti, ravnala protipravno in naklepno. Dokazan je tudi obstoj vzročne zveze med toženkinim protipravnim ravnanjem in nastalo škodo v obliki blagajniškega manka. Na podlagi izračuna izvedenke je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da premoženjska škoda znaša 64.980,00 EUR.
vračilo preveč izplačane plače – neupravičena obogatitev – ničnost pogodbe
Tožencu je bila v spornem obdobju napačno določena in izplačana plača, in sicer je bilo plačno nesorazmerje napačno odpravljeno med 20. in 22. plačnim razredom, pravilno pa bi bilo med 18. in 22. plačnim razredom. Razlike za odpravo nesorazmerij osnovnih plač bi pravilno morale biti višje in posledično osnovna plača za obračun nižja, zato bi moral toženec v spornem obdobju prejemati nižjo plačo. Skladno z določbo 3. odstavka 3. člena ZSPJS je pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, nično in zato nima pravnega učinka. Tožena stranka je tako na podlagi ničnega pogodbenega določila, izpolnila nekaj, česar ni bila dolžna in ima zato pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj. Zato določbe 191. člena OZ v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti. Tožnik kot javni uslužbenec lahko prejel plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe, zato mora višjo izplačano plačo, kot je določena z zakonom, vrniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – delodajalec – zakoniti zastopnik – oblika in vsebina odpovedi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zato, ker na njej ni podpisa zakonitega zastopnika tožene stranke. Iz sklepa o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je jasno razvidna oseba, ki podaja odpoved, in sicer zakoniti zastopnik tožene stranke, pa tudi volja tožene stranke kot delodajalca, da pogodbo o zaposlitvi redno odpove. Zgolj dejstvo, da na pisnem odpravku odpovedi, ki ga je tožnik prejel iz rok zakonitega zastopnika tožene stranke, ni podpisa zakonitega zastopnika, ne pomeni, da v zvezi z odpovedjo ni upoštevana pisna oblika, ki je predpisana v 87. členu ZDR-1.
Sklicevanje pritožnice, da je storilec spregledal potek preizkusne dobe šestnajstih mesecev ter da je čakal na ustrezen poziv, ni okoliščina, ki bi predstavljala opravičljiv razlog za neizpolnitev obveznosti. V postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se od storilca pričakuje aktivno sodelovanje ter vestno in dosledno izpolnjevanje obveznosti, katerih kršitev ima za posledico preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZDR-1 člen 33, 33/1, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – neupravičen izostanek z dela
Če je delavec odsoten z dela, pa za svojo odsotnost nima upravičenega razloga, krši svojo temeljno obveznost opravljanja dela, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (prvi odstavek 33. člena ZDR-1). Pri tem ni pomembno, da je bila dnevna delovna obveznost tožnice v spornem obdobju le 4 ure in da zato seštevek ur njene odsotnosti (kljub večjemu številu delovnih dni, ko je bila neupravičeno odsotna) znaša le 32 ur. Tudi delavec, ki zaradi zdravstvenih težav lahko opravlja delo le v času, ki je krajši čas od polnega, je dolžan to svojo obveznost izpolnjevati. Če jo neupravičeno ne izpolnjuje, krši 33. člen ZDR-1, posledično pa mu lahko delodajalec poda tudi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
stvarna pristojnost - pristojnost okrožnega sodišča - vrednost spornega predmeta
Novejša sodna praksa sledi stališču pravne teorije, da je pri uveljavljanju več zahtevkov v isti tožbi pri tipični odškodninski pravdi treba šteti, da gre za isto pravno in dejansko podlago, kadar vsi zahtevku izvirajo iz istega historičnega (škodnega) dogodka, za obstoj iste podlage pa zadošča ugotovitev, da so vsi uveljavljani zahtevki odškodninsko pravne narave.
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep (da se pooblaščenca tožene stranke kaznuje z denarno kaznijo v znesku 150,00 EUR) izdalo na podlagi ugotovitve, da so navedbe pooblaščenca tožene stranke v odgovoru na pritožbo dejansko žaljive do zastopnika tožeče stranke. Zavzelo je stališče, da so navedbe: „Pritožba tožnice je zgovorna sama zase in dobro ponazarja splošno stanje, v katerem smo.“, „Take pritožbe dejansko še nisem videl. Čestitamo!“ ter „P.S.: Zdaj mi postaja jasno, zakaj pristojno ministrstvo namerava ukiniti pooblaščenca tožnice.“, podal negativne vrednostne ocene o ravnanju in delu zastopnika tožeče stranke, ker se je slednja pritožila zoper sodbo le v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških. Stališče sodišča prve stopnje, da so citirane navedbe pooblaščenca tožene stranke žaljive do zakonitega zastopnika tožeče stranke v tolikšni meri, da ga je treba kaznovati z denarno kaznijo po določbah prvega odstavka 109. člena in tretjega do sedmega odstavka 11. člena ZPP, ni pravilno. Kljub ostremu izražanju kritike zoper ravnanje zakonitega zastopnika tožeče stranke navedene navedbe pooblaščenca tožene stranke ne predstavljajo negativne vrednostne ocene o ravnanju in delu zastopnika tožeče stranke.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 201, 201/1, 343, 343/2, 352.
stranski intervenient – priglasitev stranske intervencije v pritožbenem postopku – rok za pritožbo – vročitev stranki – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Stranski intervenient, ki je stransko intervencijo na strani toženih strank priglasil v pritožbenem postopku, je vezan na pritožbeni rok, v katerem bi lahko toženke vložile pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080178
ZPP člen 243, 254, 254/3.
dokaz z izvedencem – predlog za postavitev novega izvedenca – dokazna tema – dvom v pravilnost izvida in mnenja
Predlog za novega izvedenca namreč ni nov dokazni predlog. Dodatno zaslišanje izvedenca ali ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci ob predpostavki, da je dokazna tema nespremenjena, ne pomeni novega dokaza.
Da predstavlja znesek 5.000,00 EUR, ki je bil plačan ob prijavi, (zgolj) del vplačane are, izhaja ne le iz pogodbe ampak tudi iz razpisnih pogojev (21. odstavek IV. člena razpisa 2008) oziroma iz (v notarskem zapisu podanih) splošnih pogojev prodaje SV 1361/08. V devetem členu slednjih je jasno določeno, da znaša ara 10% cene po prodajni pogodbi in da se ob prijavi za nakup stanovanja vplačani znesek všteje v aro.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/3, 12/4, 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/2, 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pritožbeni postopek - spremenjene okoliščine - novi računovodski podatki - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - konkretizirana trditvena podlaga - izjava o premoženjskem stanju - podatki iz bilance stanja - dvom v resničnost navedb - uradne poizvedbe
V primerjavi z letom 2014 je imela tožeča stranka v letu 2015 za kar 68.190,00 EUR izkazan čisti dobiček (v letu 2014 7.612,00). Tožeča stranka je v letu 2015 razpolagala z bistveno več denarnimi sredstvi in sicer z 80.985,00 EUR, v letu 2014 pa le s 14.646,00 EUR. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, upoštevajoč računovodske podatke iz leta 2015, je sodišče odločilo, da pogoj spremenjenih okoliščin ni izpolnjen ter, da tudi ni podlage za oprostitev in odlog plačila sodne takse za pritožbo.
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks ne more učinkovati za sodne takse, za katere se je rok za plačilo na podlagi vročenega plačilnega naloga že iztekel.
Tožeča stranka mora, če želi v postopku uspeti, vedno navesti konkretizirano trditveno podlago. V postopku oprostitve ali odloga plačila sodne takse sodišče prve stopnje upošteva še izjavo o premoženjskem stanju in podatke iz bilance stanja, dostopne na spletnem portalu AJPES-a. Le, če se sodišču pojavi dvom v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju opravi uradne poizvedbe v dostopnih javnih evidencah.
povrnitev nepremoženjske škode – protipravnost – poškodba zoba zaradi peške – materialno procesno vodstvo
Stališču prvostopenjskega sodišča, da so delavci v kuhinji ravnali z dolžno skrbnostjo, ko so uporabili izkoščičene višnje iz kompota in pred pripravo hrane niso preverjali vsake višnje posebej ali se v njej nahaja koščica oziroma njeni ostanki, pritožbeno sodišče v celoti sledi in utemeljitvi sodbe nima kaj bistvenega dodati. Tudi ob upoštevanju merila profesionalne skrbnosti, ki je strožje, bi bila takšna dolžnost nerazumna.
sklenitev sodne poravnave v nepravdnem postopku – umik tožbe – ustavitev postopka – odločitev o stroških postopka
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je povrnitev pravdnih stroškov toženke naložilo tožniku, saj ta ni ne navedel ne izkazal, da je toženec izpolnil zahtevek.
ZD člen 130, 130/3, 141, 141/1, 141/2, 219. SPZ člen 43, 95. URS člen 33, 67, 67/2.
postopek v primeru neznanih dedičev - izročitev zapuščine pristojnemu organu - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - pravica do dedovanja - dedna pravica - dediščinska tožba - rok za vložitev tožbe - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverni lastniški posestnik - pravni položaj dobrovernega lastniškega posestnika
Zahteva po ustrezni uravnoteženosti položaja dedičev prvega dednega reda, ki se v zapuščinskem postopku niso priglasili k dedovanju, in položaja države, ki ji je bilo po ugotovitvi, da ni dedičev, izročeno zapustnikovo premoženje s sodno odločbo, daje podlago za sklep, da za tožbo iz tretjega odstavka 130. člena ZD velja le objektivni desetletni rok za uveljavitev pravice do dediščine.
stroški postopka – nagrada za sestavo tožbe – nagrada za sestavo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – izvršilni postopek – pravdni postopek
Ker je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki že priznalo polovico zneska (nagrade za sestavo tožbe) v okviru priznanja nagrade za sestavo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine v okviru izvršilnih stroškov, je tožeči stranki kot nagrado za tožbo priznalo le drugo polovico navedenega zneska.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081602
OZ člen 132, 168, 168/3, 243, 246. ZPP člen 285.
kršitev pogodbe – nemožnost uporabe vozila – izgubljeni dobiček – škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila – sklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo
Ker tožnik ni zatrjeval obstoja in višine variabilnih stroškov, ki bi mu nastali, če toženec ne bi neupravičeno zadrževal vozila, je bil zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova izgubljenega dobička zavrnjen.
Pravilen je zaključek izpodbijane sodbe, da gola trditev, da vozila ni mogel uporabljati za noben namen, za zatrjevanje obstoja premoženjske škode ne zadostuje.
Ker sta že toženca opozorila, da pojem izgubljenega dobička predstavlja le razliko, ki ostane po odbitku vseh stroškov normalnega poslovanja, sodišče ni bilo dolžno opozoriti tožnika na pomanjkljivost tožbenih navedb.
Upoštevaje nedorečenost teorije in sodne prakse o tem, v kakšni meri in na kakšen način, če sploh, so pri ugotavljanju obstoja škode zaradi nemožnosti uporabe osebnega vozila pomembne okoliščine posameznega primera, in na kakšen način "izmeriti" višino škode, sodišče ni bilo dolžno opozoriti na možno razlago pravne norme, ki bi prišla v poštev, če bi tožnik podal ustrezne trditve. Glede na to, da je tožnik le povsem splošno zatrjeval, da je bil prikrajšan v vsakršni uporabi vozila, izgubo zaradi nemožnosti uporabe vozila za pridobivanje dohodka pa je imel možnost – in jo tudi je – uveljavljal v obliki izgubljenega dohodka, bi moral najprej sam zatrjevati več o vsebini in intenzivnosti prikrajšanja. Šele tedaj bi bilo sodišče v skladu z 285. členom ZPP dolžno poskrbeti, da se njegove navedbe dopolnijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084885
OZ člen 131, 179, 299, 299/2. ZOZP člen 20a, 20a/2. ZPP člen 2.
odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – skaženost – vzročna zveza – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – vezanost na tožbeni zahtevek
Za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti je v skladu s sodno prakso utemeljeno odmeriti odškodnino le v izjemnih primerih - če so močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine. Ob tem mora biti začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti takšno, da je škodo, ki je s tem nastala, mogoče razmejiti od drugih oblik oškodovančeve nepremoženjske škode.