Temelje za oceno izgubljenega dobička mora razkriti odškodninski upravičenec in on nosi glede tega trditveno in dokazno breme - podati mora trditve tako o višini posameznih postavk kot razloge, zaradi katerih je prav na tak način izračunan izgubljeni dobiček mogoče utemeljeno pričakovati. Za te trditve pa mora predložiti tudi primerne in zadostne dokaze. Koliko dejstev mora zatrjevati in katere dokaze mora predložiti, je odvisno tudi od ugovorov nasprotne stranke.
Naročnik lahko graja napake po pozivu k pregledu in prevzemu, torej takrat, ko podjemnik sam sporoči, da je delo dokončano. Ko se delo še izvršuje, lahko naročnik graja pričakovane (in torej morda še niti ne obstoječe) napake. Vendar pa to podjemnika ne odveže bremena grajanja napak potem, ko ga podjemnik pozove na pregled in prevzem, saj se obstoj napak lahko zares ugotovi šele potem, ko so po podjemnikovem mnenju dela izvršena.
Podjemnik od naročnika ne more zahtevati plačila, preden od naročnika ne zahteva, naj pregleda in prevzame izvršeno delo. Podjemnik po pregledu in prevzemu praviloma ne odgovarja več za očitne napake in lahko od naročnika zahteva plačilo.
Zakon nalaga pregled „brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče“. Pregled in prevzem morata biti torej opravljena nemudoma, razen če temu nasprotujejo utemeljen razlog. Če pa naročnik nemudoma ne pregleda in prevzame izvršenega dela brez utemeljenega razloga, se delo šteje za prevzeto. Podjemnik je upravičen do plačila kljub temu, da ni bilo ne pregleda, ne prevzema. Nastopi namreč fikcija pregleda in prevzema.
Breme zatrjevanja, in po potrebi dokazovanja, da je bilo delo izvršeno v skladu s podjemno pogodbo, nosi podjemnik, vendar le do pregleda in prevzema ali fikcije prevzema. Že po prejemu poziva k prevzemu, ki mu ni nemudoma sledilo grajanje napak, je nastala fikcija prevzema.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013418
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179. ZVZD člen 5, 6. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 50.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - soprispevek
Do poškodbe tožnika je prišlo pri zapiranju protipožarnih vrat, ki so tožniku delno priprla roko in mu odščipnila četrti prst leve roke. Prvo tožena stranka je opustila nadzor nad upoštevanjem navodil za varno delo oz. varno uporabljanje vrat, zato je odgovorna za nastalo škodo po načelu krivdne odgovornosti.
Tožnik je ravnal v nasprotju s tisto skrbnostjo za lastno varnost, ki se lahko pričakuje od vsakega delavca, ko stopa skozi vrata, posebej še, če gre za težka vrata, ki se zapirajo na poseben zapiralni mehanizem. Tožnik je poskušal ustaviti vrata, tako da je dlan leve roke naslonil na vrata in jih skušal zadržati. Tudi po izkustvenem pravilu je takšno ravnanje lahkomiselno, saj bi moral pričakovati, glede na težo vrat, da mu lahko vrata prste stisnejo, glede na kratek časa zapiranja vrat. Zato tožnikov soprispevek k nastanku škode znaša 20 %.
izplačilo letne premije - pogodba o opravljanju poslovodne funkcije
V pogodbi o opravljanju poslovodne funkcije sta se pravdni stranki dogovorili, da ima tožnik v letu 2010 pravico do letne premije v višini 10 % letnega dobička pred obdavčitvijo v skladu z določitvijo družbenikov. Tožnik je imel pravico do celotne dogovorjene letne premije za leto 2010 ne glede na dejstvo, da je pričel poslovodno funkcijo opravljati 16. 4. 2010. V pogodbi namreč ni nobene določbe, ki bi dajala podlago za potrditev stališča tožene stranke, da je tožniku v letu 2010 pripadal le sorazmerni del dogovorjene letne premije.
ZDR-1 člen 17, 17/3, 18, 200, 200/1, 200/2, 200/3.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - elementi delovnega razmerja
Tožnik je delal pri toženi stranki na način, da so izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja v smislu 4. člena ZDR-1 (delo je opravljal po navodilih delodajalca; vključen je bil v delovni proces; za delo je prejel plačilo). Tožnik je bil vsakodnevno prisoten na delu približno 8 ur. Tožena stranka je določala vsebino njegovega dela, torej sestavo in montažo televizijskih prispevkov ter mu pri tem dala dodatne pogoje glede montaže. Zato je tožnikov zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen.
Pravna teorija in večinska sodna praksa stojita na enotnem stališču, da gre v primeru pripoznave v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave za institut, ki ga je treba enačiti z institutom pripoznave v pravdnem postopku, saj gre pri stečajnem postopku oziroma pri postopku prisilne poravnave za logično nadaljevanje pravdnega postopka. Gledano celovito je treba zato šteti, da je tožeča stranka prek priznanja svoje terjatve v postopku prisilne poravnave z zahtevkom zoper toženo stranko uspela (njen zahtevek je bil pripoznan), zato ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške pravdnega postopka na podlagi 157. člena ZPP.
Besedilo tarif. št. 1112 ZST-1 je jasno: sodna taksa se odmeri po količniku 1,0, če se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Določba je tako jasna, da drugačne razlage kot jezikovne niti ne dopušča.
IZVRŠILNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079155
ZPP člen 12, 212, 437, 436/1. ZPSPP člen 26, 27, 28.
najemna pogodba za poslovni prostor – sodna odpoved – nedopustnost – obseg škode – trditveno in dokazno breme – vzpostavitev prejšnjega stanja – pomoč prava nevešči stranki
Toženka je v postopku pravočasno ugovarjala, da vsega blaga, ki je navedeno na specifikaciji kot zaloga na dan 9. 5. 2010, v poslovnem prostoru in tudi v skupnih prostorih ni bilo. Navedla je tudi, da je bila tožnica obveščena o tem, kje je odpeljano blago in bi ga lahko prevzela, pa tega ni storila. S temi trditvami je toženka dokazno breme prenesla nazaj na tožnico, ki bi morala v postopku konkretneje izkazati obseg nastale škode. Tega dokaznega bremena ni zmogla.
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 149/3. ZDR člen 2.
premestitev - javi uslužbenec
Tožena stranka je izkazala utemeljen razlog za premestitev tožnika (to je, da se ponovno vzpostavi učinkovito oziroma smotrno delo pri toženi stranki). V domeni delodajalca in ne delavca je, da se odloči, katere ukrepe je potrebno sprejeti za zagotovitev učinkovitosti in smotrnosti delovnega procesa, sodišče pa ni pristojno in ne more ocenjevati, kako je oz. bo konkretna premestitev vplivala na učinkovitost organa. Premestitev tožnika tudi ni predstavljala sankcioniranja zaradi določene zadeve. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov o premestitvi utemeljeno zavrnilo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013388
ZTPDR člen 70. ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 131. ZDR-1 člen 177.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - prometna nezgoda - voznik tovornega vozila
Toženec (voznik tovornega vozila s prikolico) hitrosti in načina vožnje ni prilagodil masi tovornega vozila in razmeram na cesti, kar je imelo za posledico pregretje zavor. Toženec zaradi zmanjšanega zavornega učinka do kritičnega ovinka ni mogel dovolj zmanjšati hitrosti, da bi lahko varno prevozil ovinek in v posledici tega se je priklopljena prikolica zaradi ostrega zavoja, zvrnila na levi bok. Toženec je bil izkušen poklicni voznik (22 let izkušenj). Vozil je na cesti, ki jo je dobro poznal. Zavedal se je, da prevaža tovor, ki je težji od 20.000 kg, kar je skupaj s težo vozila znašalo 37.000 kg. Glede na to, da je poznal cesto in vedel, da gre za dolg spust, a je vseeno vozil v 6 prestavi, čeprav je vedel, da to ni običajno, predstavlja takšno ravnanje tožnika hudo malomarno ravnanje.
zapuščinski postopek - sporna dejstva o očetovstvu - predhodno vprašanje - napotitev na pravdo
Vprašanje veljavnosti očetovstva kot predhodno vprašanje, se lahko ugotavlja le po postopku, predpisanem v ZZZDR in pod pogoji, kot jih določa ZZDZR, v pravdnem postopku. Tožba, na vložitev katere se napoti oseba, katere pravico zapuščinsko sodišče šteje za manj verjetno, glasi le na ugotovitev, da je pokojni zapustničin sin njun oče in ne na ugotovitev, da jima pripada dedna pravica po zapustnici.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – domnevna baza – subjektivni pogoj izpodbojnosti – objektivni pogoj izpodbojnosti – običajen rok izpolnitve – trditveno in dokazno breme – prekoračitev trditev – načelo kontradiktornosti – pravilo vračanja neupravičeno pridobljenega – kondikcijski zahtevek – pobot zaradi nadomestne izpolnitve – verižna kompenzacija – stroški postopka – potni stroški pooblaščenca – odvetnik v kraju izven območja sodišča
Izpodbijani pravni dejanji sta bili storjeni v obdobju zadnjih treh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka nad tožečo stranko. Zato je bila tožena stranka dolžna trditi in dokazati, da takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, ni vedela oziroma ni morala vedeti, da je tožeča stranka insolventna. Glede na domnevno bazo bi torej morala trditi in dokazati bodisi, da dejanje ni bilo storjeno v obdobju zadnjih treh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka, bodisi da je ob dolžnem in skrbnem ravnanju pri sklepanju izpodbijanih poslov utemeljeno sklepala, da tožeča stranka ni insolventna.
Tožeča stranka zatrjevala obstoj verižne kompenzacije, glede katere se je sodna praksa že večkrat izrekla, da dejansko ne gre za pobot, ampak za odpuste dolga.
brezposelnost - denarno nadomestilo - zavarovalna doba
V 1. odstavku 69. člena ZUTD je določeno, da se v zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti pri ponovnem uveljavljanju pravice ne vštevata zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica že odmerjena in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila. Le zavarovancem, ki so starejši od 55 let in imajo več kot 30 let zavarovalne dobe, se skladno z 2. odstavkom 71. člena ZUTD pravica do nadaljnjega nadomestila po vsakokratni ponovni zaposlitvi v trajanju vsaj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih odmerja od celotne zavarovalne dobe.
Tožnik, čeprav je bil ob uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila že star nad 50 let in ima skupno zavarovalno dobo nad 25 let (vključno z dobo, ki je že bila upoštevana pri priznanju pravice do denarnega nadomestila pri prvi brezposelnosti), ni upravičen do denarnega nadomestila (glede na 5. alinejo 60. člena ZUTD) v trajanju 19 mesecev.
pravno varstvo - javni uslužbenec - opravljanje dela po navodilih in odredbah
Delodajalec, ki delavca premesti na drugo delovno mesto, od delavca lahko zahteva predajo dela in sredstev za delo, ki mu jih je izročil za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu. Tožnica v času, ko ji je bila pisna odredba izdana, dela ni več opravljala v sporni enoti, zato je tožena stranka, zaradi zagotovitve kontinuitete delovnega procesa, od nje imela pravico zahtevati, da svoji naslednici preda delo in predmete, last tožene stranke, ki so bili neposredno povezani z opravljanjem dela v tej enoti in jih tožnica na novem delovnem mestu v drugi enoti ni več potrebovala.
ZJU člen 25, 25/2, 95, 95/1. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence člen 3.
delo izven opisa delovnega mesta - javni uslužbenci - položajni dodatek
Odreditev drugega dela je zakonska možnost delodajalca. Ob izdaji izpodbijanega sklepa o odreditvi drugih del in nalog so bili izpolnjeni vsi pogoji v skladu s 95. členom ZJU za odreditev drugega dela tožnici, zato so njene pritožbene navedbe o neupravičeni odstranitvi z dela neutemeljene.
Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence v 3. členu določa, da je položajni dodatek del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem ali izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva. Tožnica ni opravljala del v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem del v notranji organizacijski enoti v času veljavnosti sklepa o odreditvi drugih del in nalog, zato tožnici položajni dodatek ne pripada.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0057274
OZ člen 171, 299. ZBPP člen 46.
zavarovanje odškodninske odgovornosti – zamuda – tek zakonskih zamudnih obresti – brezplačna pravna pomoč – povračilo stroškov za izvedenino
Toženka v tej pravdi odgovarja za tožnici nastalo škodo na podlagi zavarovanja odgovornosti, sklenjenega z njenim zavarovancem. Škodo načeloma torej krije v obsegu, kot bi jo moral plačati njen zavarovanec. To pa velja tudi za zamudne obresti. Te tožnica terja od poteka 14-dnevnega roka po vložitvi odškodninskega zahtevka A., d.d., torej od nastopa zamude s plačilom. Zmotno je pritožbeno stališče, da toženka ne more trpeti posledic zamude, če jo je zavarovanka šele kasneje obvestila o škodnem dogodku. Gre za njuno notranje razmerje, ki pa na obveznosti nasproti tretjim ne more vplivati.
Terjatev stranke (upravičenca do brezplačne pravne pomoči) proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih sodišče prisodi v korist upravičenca, z odločbo, s katero se postopek pred njim konča, pa preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, vendar šele z dnem pravnomočnosti odločbe pravdnega sodišča o stroških postopka.
ZSVarPre člen 3, 3/1. ZPPreb člen 8, 8/4. ZDSS-1 člen 61, 62.
izredna denarna socialna pomoč - stalno prebivališče v RS - tujec - preiskovalno načelo - načelo materialne resnice
Z izpodbijano sodbo je bil tožbeni zahtevek tožnika na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči v višini minimalne plače zavrnjen z utemeljitvijo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev izredne denarne socialne pomoči kot so določeni v ZSVarPre, ker v RS nima stalnega prebivališča. Pritožbeno sodišče meni, da je ostalo dejansko stanje glede tožnikovega dejanskega prebivanja neražčiščeno. Tožnik je že v tožbi navajal, da ves čas živi pri sorodnikih v kraju v Sloveniji, zato bi moralo sodišče prve stopnje razčistiti dejanske okoliščine tožnikovega bivanja, torej kje dejansko biva in kaj pomeni, da biva tudi v Sloveniji. Navedeno je terjalo razveljavitev izpodbijane odločitve.
V danem primeru, ko je izločitveno pravico stečajni upravitelj priznal, prerekal pa jo je le upnik, bo tožbeni zahtevek vseboval zgolj ugotovitveni del.
Tudi če stvari po pravnomočni sodbi upravitelj ne bi hotel izročiti, bi imela tožeča stranka neposredni zahtevek na podlagi predmetne sodbe in končnega seznama preizkušenih terjatev (oziroma posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev).