omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – denarna socialna pomoč
Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, postane lastnina RS oziroma občine in se to premoženje s sklepom izroči RS oziroma občini, ki je sredstva zagotavljala. Ker ni bilo predloga občine in soglasja dedičev, da se omejitev izvede le na posamični nepremičnini oziroma denarnih sredstvih, je sodišče omejitev dedovanja pravilno izvedlo na celotni zapuščini v alikvotnem deležu.
izvedensko mnenje – trditvena podlaga – postavitev drugega izvedenca
Procesna določila glede postavitve in izvedbe dokaza z izvedencem so povsem jasna in pritožnica ne more zakonske ureditve zaobiti z utemeljevanjem, da je A., ki ima sicer status sodnega izvedenca (vendar ni bil postavljen v tem postopku) podal strokovno mnenje, pač pa je upoštevaje določila ZPP glede zaslišanja prič le izpovedal svoje (posredno) videnje dogodka in nastanka škode.
Sodišče drugega izvedenca ne postavi takrat, ko katera izmed strank ni zadovoljna z že podanim izvedeniškim mnenjem, pač pa takrat, ko stranka substancirano in utemeljeno izpodbija strokovnost oziroma izhodišča podanega izvedeniškega mnenja.
ZPSPP ne določa oblike opomina, tožeča stranka pa je v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kot v tožbi na izpraznitev poslovnega prostora določno opredelila višino neplačane najemnine. Tožba oziroma predlog za izvršbo predstavljata opomin, saj iz zakona izhaja, če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni obveznost.
Tožeča stranka je (bila) v obligacijskem razmerju s toženo stranko na podlagi najemne pogodbe. Na tej podlagi tožeča stranka zahteva izpraznitev poslovnega prostora, zato vprašanje lastništva ni relevantno pri ugotavljanju aktivne legitimacije tožeče stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0057255
ZPotK-1 člen 1. OZ člen 270, 270/2, 312, 312/1.
potrošniški kredit - fizična oseba kot porok – gospodarska družba kot kreditojemalec
Odločitve o tožbenem zahtevku ni bilo moč opreti na ZPotK-1, saj Kredit, katerega plačilo se tu zahteva, ni bil dan tožencu kot fizični osebi, ampak firmi A. d.o.o., ki je gospodarski subjekt, toženec pa je bil v tem kreditnem razmerju le porok za vračilo kredita in je tožbeni zahtevek zoper njega v tej pravdi tudi uperjen na tej materialnopravni podlagi.
ZIZ člen 265. ZZK-1 člen 51, 51/2, 57, 57/1, 57/1-3.
predhodne odredbe – ustavitev postopka zavarovanja v primeru, če upnik ne zahteva izvršbe – iztek časa veljavnosti predhodne odredbe – predznamba pridobitve hipoteke na podlagi predhodne odredbe
Sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če so pogoji za izvršbo izpolnjeni preden poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, in če upnik ne predlaga izvršbe v 15-tih dneh, odkar so ti pogoji nastopili.
protipravno ravnanje – padec na mokrih tleh - višina odškodnine – odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za lahko telesno poškodbo
Protipravnost svojega ravnanja toženec zanika s trditvijo, da postavljanje opozorilnih tabel o mokrih tleh ali suho čiščenje (brisanje) v pogodbi z upravnikom ni bilo dogovorjeno. Ni mu mogoče slediti, ker mora izvajalec čiščenja v vsakem primeru zagotoviti varnost uporabnikov stopnišča; ne glede na to, kakšno čiščenje je dogovorjeno.
Stališče, da tudi za samo menično izjavo – pooblastilo za izpolnitev menice velja menična strogost, nima podlage v pravilih meničnega prava. Menični upnik je upravičen izpolniti bianco menico celo v primeru, ko ne bi imel takšnega izrecnega pooblastila, saj se šteje, da je bilo pooblastilo molče dano že s samo izročitvijo takšne menice. Za katero obveznost je bila izdana, se nato ugotavlja v dokaznem postopku. Ugotavljanje dejstev glede (pravilnosti) izpolnjevanja bianco menice potemtakem ni omejeno zgolj na pisno pooblastilo.
Materialnopravno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, ki je zaradi porazdelitve krivde razdelilo tudi pogodbeno kazen med obe stranki, vsaki pol, saj ne gre za razmerje obeh pravdnih strank do investitorja, pač pa le za vprašanje, ali je od ugotovljene zamude z dokončanjem del tožeča stranka zamujala po lastni krivdi.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža
V skladu s 1. odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. V konkretnem primeru gre za spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež. Sodišče je pravilno napotilo na pravdo dediča, ki je prejem zneska 2.000.000,00 SIT s strani zapustnika priznal (da znesek ne predstavlja darila) in le pavšalno trdil, da naj bi ta znesek predstavljal poplačilo za njegova vlaganja.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – vzroki za razvezo
Sodišče razveže zakonsko zvezo, če je ta iz kateregakoli vzroka nevzdržna. Ni pomembno, kateri od zakoncev je kriv za takšno stanje in ali je sploh kateri od njiju kriv.
Če ima tožeča stranka v stečajni masi denarna sredstva za stroške unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika in za vse druge stečajne stroške, mora med njimi predvideti in zagotoviti tudi stroške, s katerimi bo v stečajno maso pridobila premoženje prek sodnih postopkov. Ni pa namen ukrepov iz 11. člena ZST-1, da bi se taksnemu zavezancu z zmanjševanjem taksne obveznosti ohranjalo obseg premoženja, četudi gre za premoženje, ki služi poplačilu stečajnim upnikom.
Tožnica v postopku izbire pri toženi stranki na razpisano delovno mesto ni bila diskriminatorno obravnavana, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugoditev njenemu tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine.
nedopustnost izvršbe – pravica tretjega na predmetu izvršbe – hipoteka
Izključni namen postopka za ugotavljanje nedopustnosti izvršbe je presoja, ali je verjetno, da ima tretji na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. Ne glede na povezavo z izvršilnim postopkom tovrstni postopek tako ni namenjen obravnavanju ugovorov, ki se nanašajo na sklep o dovolitvi izvršbe, izvršilni naslov ter obstoj in veljavnost upnikovih terjatev in zastavnih pravic.
sodna ureditev meje – povračilo stroškov – sodna poravnava
Sodna poravnava je sporazumna ureditev spora, ki naj bi izboljšala položaj obeh in ne le ene stranke, zato zakon določa, da če ni v poravnavi drugače dogovorjeno, vsaka stranka krije svoje stroške.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082386
OZ člen 131. ZPP člen 215.
odškodninska odgovornost zavarovanca - prireditev - prireditveni prostor festivala - sporna deska - skok v vodo - organizator prireditve - dejavnost organizatorja prireditve - odgovornost oškodovanca
Uporaba sporne deske z dejavnostjo toženkinega zavarovanca oziroma izvajanjem prireditve ni imela nobene zveze. Toženkin zavarovanec ni izvajal nobenih festivalskih aktivnosti v zvezi s sporno desko in obiskovalcev festivala tudi ni vabil k njeni uporabi. Dostopa do deske in njene uporabe toženkin zavarovanec ni bil dolžan preprečevati (tudi ni bil dolžan dajati nikakršnih navodil za uporabo deske), saj mu takšnega ravnanja ni nalagal noben predpis. Kar tožnik očita toženkinemu zavarovancu, bi lahko letelo kvečjemu na upravljalca kopališča.
Zaradi opustitve navodil glede uporabe deske sama deska še ni postala nevarna stvar. Tožnik se je sam odločil za skok v vodo, kljub svoji tovrstni neizkušenosti, pri čemer predhodno ni preveril globine vode in stanja rečne struge, zaradi česar ni ravnal s potrebno pazljivostjo povprečno skrbnega posameznika
SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5, 78. ZNP člen 57, 138, 138/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za ureditev mej – ureditev meje – kriterij močnejše pravice – vrednost spornega mejnega prostora
Odgovor na vprašanje, ali lahko sodišče uredi potek meje med zemljišči, ki so v lasti udeležencev nepravdnega postopka, na podlagi močnejše pravice, je odvisen od vrednosti spornega predmeta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0077170
OZ člen 2, 3, 147, 147/1, 924, 924/1, 924/2, 953, 953/3. ZZasV člen 37, 37/1, 37/2.
zavarovalna pogodba – zavarovanje pred odgovornostjo – zavarovanje poklicne odgovornosti izvajalca zasebnega varovanja – nedopusten odmik od kogentne določbe OZ – škoda, ki je krita z zavarovanjem – omejitev zavarovanih nevarnosti – izključitev zavarovalnega kritja – ničnost Splošnih pogojev – razlaga nejasnih določil – odbitna franšiza – konkurenca zavarovalnega in odškodninskega zahtevka – načelo resnične škode
Avtonomija strank pri sklepanju zavarovalne pogodbe je omejena, razlog za to pa varstvo zavarovalca.
Pravica do povrnitve škode, ki jo je povzročil kdo, za katerega ravnanje zavarovanec kakorkoli odgovarja, ne glede na to, ali je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti je z zakonom priznana, zato ne more biti v dispoziciji zavarovalne pogodbe (ter Splošnih pogojev in Klavzule kot njenemu sestavnemu delu), da navedeno pravico zavarovalca omeji ali jo izključi.
ZIZ člen 38, 38/5, 38c, 38c/1, 79, 101, 102, 293. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 60, 61.
stroški izvršilnega postopka – potrebnost stroškov – delo izvršitelja
Ker so predmet odločanja v izpodbijanem sklepa le stroški, nastali v zvezi z izvršilnim dejanjem z dne 4. 6. 2014, so obširne pritožbene navedbe o nepotrebnosti stroškov, nastalih po 4. 6. 2014 (ki sploh niso bili priglašeni), neutemeljene.
Zgolj dejstvo, da dolžnik zaradi prestajanja zaporne kazni ne živi na naslovu, kjer se opravlja rubež, še ne pomeni, da se na tem naslovu morebiti ne nahajajo njegove premičnine, ki bi jih bilo mogoče rubiti (dolžnik v pritožbi tega niti ne trdi).
Navedene določbe izvršitelju ne nalagajo posebnega obveščanja dolžnika o opravljenih izvršilnih dejanjih in nastalih stroških, temveč se ta dokumentacija dolžniku vroči skupaj z izpodbijanim sklepom, kar je bilo v predmetni zadevi tudi storjeno, s tem pa je bila dolžniku dana možnost seznanitve s stroški in tudi možnost njihovega izpodbijanja.
pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem – sprememba lastništva med postopkom – stvarna legitimacija – procesna legitimacija
Okoliščina, da je po vložitvi tožbe zaradi ugotovitve služnosti, hči prvo toženca vpisana v zemljiško knjigo kot solastnica služečega zemljišča, ni ovira, da se pravda dokonča med istimi pravdnimi strankami.