Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/3.
pristojnost slovenskega sodišča - poslovanje podružnice - neupravičena obogatitev
Ker sta v sporu fizična oseba s prebivališčem v RS in pravna oseba s sedežem v Nemčiji, je potrebno glede vprašanja pristojnosti sodišča uporabiti določbe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
Pojem „poslovanja“ podružnice po petem odstavku 5. člena Uredbe št. 44/2001 je potrebno tolmačiti širše, ne zgolj kot poslovni odnos.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078521
OZ člen 432. ZPP člen 436, 436/3. ZIZ člen 62, 62/2.
pristop k dolgu – najemna pogodba – vsebina pogodbe – naslov listine – nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi – izrek sodbe – zamudne obresti od izvršilnih stroškov
Listine se presoja po njihovi vsebini, ne glede na njen naslov.
Odločujoče je, da je listino podpisal pritožnik za družbo T. k.d. in ker po prvotni najemni pogodbi ta k.d. ni bila najemojemalec, je s svojim podpisom najmanj pristopila k zavezi (dolgu) najemojemalca.
V pravdi, ki je nadaljevanje izvršilnega postopka po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pravdno sodišče s sodbo odloči, ali ostane sklep o izvršbi v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi.
regulacijska začasna odredba – stiki otrok – zavarovanje koristi otrok – enakomerna porazdelitev stikov med oba starša
S pogostimi stiki bosta deklici ohranili povezanost z obema staršema ter tudi povezanost z okoljem pri tožniku, v katerem sta odraščali in v katerem imata prijatelje na eni strani ter na drugi strani z okoljem pri toženki in njeni materi, kar je v tej fazi postopka, ko še ni meritorno odločeno o dodelitvi mladoletnih otrok enemu od staršev, najprimernejša odločitev.
dopolnilni sklep – popravni sklep – predujem za izvedenca – sklep procesnega vodstva – nagrada izvedencu – nestrinjanje z mnenjem izvedenca
Glede na to, da je sklep, s katerim je sodišče izvedenki priznalo nagrado in povrnitev stroškov za izdelavo izvedeniškega mnenja, postal pravnomočen dne 12. 2. 2013, je vložitev dodatnega stroškovnika dne 22. 3. 2013, ki ga je sodišče štelo kot predlog za dopolnitev sklepa izvedenine, vložen po preteku 15-dnevnega roka po prvem odstavku 325. člena ZPP, zaradi česar bi ga moralo zavreči že sodišče prve stopnje.
Pritožbene navedbe o nestrokovno izdelanem izvedeniškem mnenju pomenijo vsebinsko nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem. Presoja tega očitka pa ni predmet sklepa odmerjene nagrade izvedenca. Na podlagi 249. člena ZPP je namreč izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno izvedensko delo, ne glede na to, ali je(bo) sodišče njegovemu mnenju pri svoji odločitvi sledilo ali ne, zato je ta pritožbeni očitek neutemeljen.
Sklep o založitvi oziroma doplačilu manjkajočega predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj ima značaj sklepa o procesnem vodstvu.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela – veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – civilna kazen – posredovanje podatkov o honorarju izvajalcev
Ker je izračun obračuna avtorskega honorarja v skladu s 1. točko tarife iz leta 1998 mogoč tudi iz drugih podatkov (bodisi prihodek bodisi pavšalni znesek po številu obiskovalcev), tožena stranka pa je tožeči tovrstne podatke pravočasno posredovala, ne gre za kršitev materialnih avtorskih pravic iz ZASP, ki bi utemeljevala civilno kazen.
odvzem poslovne sposobnosti – nerazumljiv izrek – jasna in okvirna določitev poslov
Sodišče mora v svoji odločbi okvirno, vendar pa predvsem jasno določiti posle oziroma področja, na katerih poslovno omejena oseba ohranja poslovno sposobnost, ali obratno, posle oziroma področja, na katerih je posamezniku poslovna sposobnost odvzeta in jih torej brez skrbnika ne more opravljati. Le tako vsebinsko opredeljen delen odvzem poslovne sposobnosti, upoštevajoč načelo sorazmernosti, ne posega prekomerno v človekove pravice.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da toženka ob prejemu izbrisne pobotnice ni bila seznanjena z Dogovorom in da ji izbrisna pobotnica ni bila dana v hrambo v smislu 87. člena ZN, je pravilen zaključek, da ravnanje toženke, ki je izbrisno pobotnico posredovala zemljiški knjigi, ni bilo protipravno in da odškodninska odgovornost toženke že zato ni podana.
ugotovitev dedičev – ugotovitev zapuščine – oblika zahtevka – vstopna pravica – dajatveni zahtevek – tožba na izročitev zapuščine
Zahtevku, kot je postavljen, ni mogoče ugoditi. Ne vsebuje niti ugotovitvenega dela, da so tožniki dediči pok. M. M. (ki je od J. M. in F. M. podedovala denacionalizirano premoženje), niti zahtevka za izročitev zapuščine. Pravilno postavljen ugotovitveni in dajatveni zahtevek ter posledično izrek sodbe bi bila ustrezna podlaga za vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo, zato je zahtevek za vpis lastninske pravice nepotreben. Ker je zahtevek zavrnjen, pa tudi materialne podlage za vpis lastninske pravice tožnikov ni.
plačilo uporabnine – prikrajšanje lastnika – privolitev v prikrajšanje – volenti non fit iniuria
Pravica do uporabnine se ne priznava, če lastnik (solastnik) v svoje prikrajšanje privoli. Uporabnina je namreč šele posledica, ki sledi kršitvi pravice ali objektivni nemožnosti imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu deležu in ne alternativa, ki bi jo tožnika lahko izbrala po tem, ko sta bivanje drugega toženca v stanovanju leta dolgo sprejemala oz. brez ugovorov tolerirala.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za premoženjsko škodo – izgubljeni dobiček – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – odškodnina za manjvrednost poškodovane stvari
Ker se kot nevšečnosti med zdravljenjem pri odmeri višine lahko upoštevajo le tiste nevšečnosti, ki so tožniku dejansko nastale, so pritožbene navedbe o tem, zakaj tožnik fizioterapije ni mogel obiskovati, pravno nerelevantne.
Denarna odškodnina za škodo zaradi manjvrednosti je enaka razliki med vrednostjo stvari, če do poškodbe ne bi prišlo in vrednostjo, ki jo ima poškodovana stvar po popravilu.
neposredno izvršljiv notarski zapis - dokazovanje zapadlosti terjatve - vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku - dokazilo o priporočeni pošiljki
S strogim vztrajanjem na stališču, da mora biti vedno izkazana dejanska vročitev pisne izjave o zapadlosti dolga dolžniku s podpisano povratnico, bi resda lahko bilo velikemu delu upnikov odvzeto pravno varstvo v primerih, ko se dolžniki izogibajo prejemu poštne pošiljke, vendar pa je v takšnem primeru upnik dolžan za verjetno izkazati, da se dolžnik izogiba vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve. Pri tem zgolj enkratni poskus vročitve izjave o zapadlosti s povratnico, iz katere izhaja, da dolžnik pošiljke ni dvignil, za izkaz izogibanja vročitvi (praviloma) ne zadošča.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – razžalitev dobrega imena in časti – vzdevek – vprašanje žaljivosti izjave – objektivnost – negativna vrednostna sodba – neresnična dejstva
Kriterij za presojo razžalitve dobrega imena in časti je v civilnem pravu objektiven, izjavo pa je treba presojati kot celoto, upoštevaje njen običajen, navaden namen. Pri tem se upoštevajo tudi navade, obnašanja in dobri običaji, ki vladajo v določeni kulturni sredini.
Za razžalitev mora biti podano izražanje negativnih vrednostnih sodb ali neresničnih dejstev. Kot tipično žaljiva velja (neresnična) izjava, ki vsebuje očitek nezakonitega ali nemoralnega ravnanja. Žaljivo je praviloma tisto izražanje, ki lahko povzroči, da je neka oseba osovražena, prezirana ali osmešena, pri čemer so pomembne vse okoliščine posameznega primera.
delitev solastnine – tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine – overitev podpisa na razdelilni pogodbi – stroški parcelacije solastne nepremičnine - pobotni ugovor
Tožnika sta v tej pravdi tožbeni zahtevek opirala na razdelilno pogodbo (zavezovalni pravni posel), na kateri podpis prve toženke ni bil overjen. Pritožnica sicer pravilno opozarja, da bi za dosego njunega namena, tj. vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, zadoščal že zahtevek na overitev razdelilne pogodbe. Ker pa gre zgolj za drugače izražen zahtevek z vsebino, ki je v bistvenem enaka, je pravilen tudi izrek prvostopenjske sodbe, ki se glasi na izstavitev zemljiškoknjižne listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo.
S strani prve toženke naročena parcelacija je bila opravljena prav z namenom fizične delitve stvari v solasti pravdnih strank, nastale stroške pa je mogoče šteti za skupne stroške upravljanja, ki se, če ni drugačnega dogovora, med solastnike delijo glede na velikost solastniških deležev.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073219
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 943.
dokazovanje – neprerekana dejstva – nesposobnost za delo – zakonske zamudne obresti
Tožnica je zatrjevala, da je bila za delo nesposobna vseh 200 dni po nezgodi oz. od začetka zdravljenja. Tožena stranka temu dejstvu ni nasprotovala. Nasprotovala je izključno interpretaciji Splošnih pogojev, za kakršno se je tožeča stranka zavzemala. Ker se neprerekana dejstva štejejo za priznana, jih ni treba dokazovati in jih sodišču ni treba ugotavljati.
URS člen 37, 35. KZ-1 člen 260, 260/1. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 285e, 285e/1.
pravica do zasebnosti – pravica do komunikacijske zasebnosti – izločitev dokazov – načelo sorazmernosti – zvočno snemanje izjave – politik – novinar – interes javnosti
Obdolženec ob klicu novinarja s prošnjo, da poda izjavo tudi za njihovo medijsko hišo, ni mogel upravičeno pričakovati, da bo del njegove izjave, ki jo je začel z besedami „da voha kri“, kar je novinar razumel kot začetek afere, in jo je podal pred uradno izjavo, ostal neobjavljen.
javna priobčitev glasbenih del – plačilo avtorskega honorarja – višina nadomestila – uporaba in veljavnost pravilnika – tarifa – civilna kazen – opustitev posredovanja podatkov – dolžnost obveščanja uporabnikov
Stališče, da je toženec dolžan plačati tožniku (le) nadomestilo, skladno s tarifo iz Pravilnika 1998, je pravilno in je posledica prav tako pravilnega zaključka, da je Pravilnik 2006 nezakonit, saj ni bil sprejet na zakonsko ustrezen način.
Neposredovanje podatkov o bruto honorarjih nastopajočih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice. Tarifa za izračun predvideva tudi drugo metodo.
Ker pooblaščenka tožeče stranke pisanja v predvidenem roku ni dvignila, se šteje, da je bila sodba vročena po poteku tega roka, in sicer na zadnji dan tega roka.
načelo enakosti pred zakonom – delo obsojencev – plačilo za delo obsojencev
Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ne pomeni, da zakonodajalec (kadar podlaga za urejanje niso okoliščine iz prvega odstavka 14. člena Ustave) ne bi smel različno urejati položajev posameznih pravnih subjektov, pač pa, da mora za razlikovanje obstajati razumen razlog. Od zakonodajalca se torej ne zahteva, da bi se vse osebe v vseh ozirih obravnavale na enak način, ampak ga omenjeno načelo zavezuje, da obravnava bistveno enake primere enako in bistveno neenake različno, ob upoštevanju njihove različnosti in lastnosti.
Določba 54. člena ZIKS-1 ni v neskladju z Ustavo.
Delavec v delovnem razmerju in obsojenec, ki dela med prestajanjem kazni zapora, nista v istem položaju, ki bi terjal enako ureditev. Prvi si mora za razliko od obsojenca sam zagotavljati osnovne eksistenčne pogoje, poleg tega pa je odnos delodajalca in delavca v delovnem razmerju ekonomski, pri delu obsojencev pa gre prvenstveno za rehabilitacijski vidik opravljanja dela.