ZZZDR člen 129. ZPP člen 2, 7, 212, 408, 408/2, 414.
spori iz razmerij med starši in otroki – stiki – preživnina – razpravno načelo – preiskovalno načelo – načelo dispozitivnosti – izostanek odločitve o stikih
V sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja dejstva in izvaja dokaze, če je to potrebno za zaščito otrok in drugih oseb, ki niso zmožne same skrbeti za svoje pravice in koristi. Sicer pa sta stranki tisti, ki morata priskrbeti procesno gradivo, t. j. navesti pravno odločilna dejstva in predlagati dokaze.
V družinskih sporih sodišče ni vezano na postavljene zahtevke, je pa o njih dolžno odločiti.
Stroški elektrike, vode in ogrevanja ne sodijo med bremena skupne stvari v smislu 68. člena SPZ, ki bremenijo solastnike v sorazmerju z velikostjo njihovih idealnih deležev. Gre namreč za stroške, ki so jih solastniki dolžni plačati, ker energijo in vodo koristijo oziroma uporabljajo. Zato se stroškovno breme solastnikov v razmerju med njimi porazdeli glede na dejansko uporabo posameznih storitev v zvezi z uporabo stvari.
Če se je porok zavezal kot porok in plačnik, odgovarja upniku (enako) kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali od obeh hkrati (solidarno poroštvo).
plačilo razlike plače - sodnik – plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo razlike v plači za čas od aprila 2004 do decembra 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP in ne podzakonski akt (sklep Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrativne zadeve – KVIAZ). KVIAZ je na podlagi 1. odstavka 24. člena ZPos sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20 %. Ob uveljavitvi ZSS je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20 %. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS velja tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. V spornem obdobju, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tako osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a temveč v ZZDODP. Zato je bila tožnici plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80% osnove.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – plačilo smetarine – občinski Odlok
Pravilna je jezikovna razlaga 22. in 23. čl. Odloka, da lastniki objektov v občini Moravče, ki v teh objektih nimajo stalnega bivališča in jih ne uporabljajo ter ne ustvarjajo komunalnih odpadkov, stroškov ravnanja z odpadki niso dolžni plačevati.
Ker sodišče dejstev, ki jih stranki ne zatrjujeta, ne sme ugotavljati, je z ugotavljanjem dejstva, ali je z dednim dogovorom obveznosti do tožnice poleg toženca sprejel še kdo drug, kršilo razpravno načelo. Procesna kršitev je vplivala na odločitev, kajti zahtevek je zavrnjen ravno zaradi ugotovitve, da sta zavezanca iz dogovora dva in da obveznosti izpolnjuje drugi od solidarnih zavezancev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0073168
OZ člen 190. ZFPPIPP člen 442.
prenehanje najemne pogodbe – neupravičena uporaba – obogatitev – prikrajšanje – dejanska uporaba stvari – aktivni družbenik izbrisane družbe
Odločilno je, da je družba F. d.o.o. imela stroje v posesti in s tem možnost uporabe teh strojev. Ni odločilno, ali je te stroje rabila in koliko konkretno je z njimi delala. Družba F. d.o.o. je bila torej obogatena za višino mesečne najemnine, ki bi jo morala plačati za najem teh dveh strojev, ne glede na to, koliko jih je uporabljala.
začetek stečajnega postopka – razlog insolventnosti
Ker drugi razlog s sklicevanjem na možnost poplačila celo upnikove zmanjšane terjatve le ob predpostavki sklenjene prisilne poravnave, torej trajnejšo nelikvidnost dolžnik sam priznava, s pritožbo ni uspel izpodbiti ugotovitve sodišča, da je dolžnik postal trajneje nelikviden, torej insolventen, zaradi česar je podan razlog za začetek stečajnega postopka.
odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi izgube bližnjega – sestra - trajnejša življenjska skupnost - delovna nesreča – soprispevek delavca – odgovornost organizatorja del – glavni izvajalec
V času smrti pokojnega je tudi sestra M. živela v družinski skupnosti s staršema in bratom, med njimi, tudi med njo in bratom, je obstajala močna čustvena navezanost, brat ji je pomagal pri učenju v šoli in pazil nanjo v času odraščanja. Ni mogoč zaključek, da ji odškodnina glede na to, da je brat s 1. 3. 2007 odšel na delo v Slovenijo, ne pripada, ker naj bi s tem trajnejša življenjska skupnost med njima prenehala. Ta predpostavlja medsebojno fizično in čustveno odvisnost ljudi, ki v takšni skupnosti prebivajo, ki pa je v konkretnem primeru nedvomno obstajala.
Organizacija dela na gradbišču je bila v sferi tretjega toženca in kot organizator oziroma glavni izvajalec del je bil dolžan poskrbeti za možnost neoviranega in varnega izvajanja dela vseh delavcev na gradbišču, ne glede na to, ali so bili v delovnem razmerju pri njem ali pri podizvajalcu. Na takšno presojo ne morejo imeti vpliva določila pogodb med prvim in tretjim tožencem (kooperantska, podizvajalska, sporazum o ureditvi varnosti in zdravja pri delu na skupnem delovišču) o porazdelitvi posameznih opravil v zvezi z zagotavljanjem varnega dela delavcev na gradbišču.
predhodna odredba - trditveno in dokazno breme dolžnika- nevarnost, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena - premoženjsko stanje dolžnika
Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, ko je zaključilo, da bi dolžnik glede na upnikovo trditev, da so lahko dolžnikovi vrednostni papirji zastavljeni tudi za terjatve drugih upnikov, ter da s temi podatki upnik ne razpolaga, moral trditi in dokazati, za katere terjatve, do katere višine so obremenjeni posamezni ostali dolžnikovi vrednostni papirji, da bi verjetno izkazal svojo trditev, da kljub temu, da so zastavljeni, imajo preostalo vrednost za poplačilo upnikove terjatve ob njeni zapadlosti.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – strah za izid zdravljenja – subjektivni element – dokazovanje– trditveno in dokazno breme
Pri škodi za prestani strah je potrebno tudi ugotoviti, ali je pri tožeči stranki bil subjektivno podan strah za izid zdravljenja. Za pravni naslov škode zaradi prestanega strahu je namreč značilno, da mora biti subjektivno in objektivno takšen, da je pravno priznan. Ker pa tožeča stranka ni predlagala dokaza s svojim zaslišanjem, izvedenki pa tudi ni tožnik kaj takega povedal objektivno ugotovljena škoda ni dovolj.
Sodna praksa ne opravi primerjave drugih primerljivih primerov na podlagi procenta invalidnosti iz tabel za nezgodno zavarovanje zavarovalnic. Sodna praksa opravi primerjavo po funkcijah, ki so prizadete oziroma, ki jih tožnik ne more ali težje opravlja.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe - kršitev osebnostne pravice - čast in ugled
Navedeni zapis ne predstavlja prispodobe (metafore) v zgolj bolj „sočnem“ jeziku, ki naj ne bi prešel v jezik žalitve. Drugi dolžnik pa tudi v pritožbi ni pojasnil, kakšna naj bi pravzaprav bila vsebina te metafore, ki bi jo bilo mogoče drugače razumeti kot je zapisana, torej da upnik aktivno sodeluje pri določenem kaznivem dejanju. Pravice do izražanja takšnega mnenja o upniku v medijih drugi dolžnik nima, saj ni izkazal niti trdil, da bi imel podlago v resničnih dejstvih oziroma dejstvih za katera je utemeljeno verjel, da so resnična.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073223
ZPND člen 19. ZIZ člen 278.
preprečevanje nasilja v družini – regulacijska začasna odredba – čas trajanja ukrepa – uporaba določb ZIZ – ustavitev postopka
Ukrep se lahko podaljša zgolj na predlog žrtve, ne pa tudi po uradni dolžnosti, zato bi podaljšanje ukrepa lahko dosegla le predlagateljica sama pred iztekom njegovega trajanja.
V postopkih za izrek ukrepov po ZPND je treba smiselno uporabiti procesne določbe ZIZ, ki urejajo postopek za izdajo regulacijskih začasnih odredb, čeprav ZPND tega izrecno ne določa.
skupno premoženje – ekonomska skupnost – dokazovanje – razvezna sodba
Razvezna sodba ni dokaz, na katerega bi se pri ugotavljanju ekonomske skupnosti lahko oprlo. Zaradi življenja strank v isti hiši in skupnega preživljanja otrok tožnikovi denarni prispevki k življenjskim stroškom ne izkazujejo ekonomske skupnosti. Le ta je ugotovljiva iz izpovedi strank, kateri je sodišče pri ugotavljanju pravno pomembnih dejstev upoštevalo.
Računi, ki jih je v spis predložila tožena stranka, in ki so navedeni v Pogodbi, so enostranske listine, ki ne izkazujejo pogodbene podlage kot temelja za izstavitev računov. Poleg tega so vsi navedeni računi izstavljeni na toženo stranko in ne na tožečo stranko. Zato bi tožena stranka morala izkazati, da so bile storitve, ki so s temi računi zaračunane, dejansko opravljene v imenu in za račun tožeče stranke, da je le-ta sporne račune dejansko plačala ter katerim upnikom jih je plačala.
Tožeča stranka je svoj zahtevek temeljila na pogodbeni podlagi, ki je ni uspela dokazati, zato je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo, tudi materialnopravno pravilna. Listinski dokaz – računalniški izpis o telefonskem naročilu z dne 30. 3. 2009, kot enostranska listina, ne zadošča kot dokaz o ustnem naročilu CD programa. Dejstvo, da tožena stranka CD-ja (ki ga ni naročila), ni vrnila, pa glede na v tem postopku zatrjevani pravni temelj tožbenega zahtevka, ni odločilno.