vpis lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini - lastninjenje po Zakonu o športu - predložitev ustrezne listine
Ker je na sporni nepremičnini še vedno vpisana družbena lastnina in je na njej športni objekt, je potrebno najprej izvesti lastninjenje nepremičnine, pri čemer podlaga lastninjenju ni ZLNDL, temveč ZSpo. To pa pomeni, da ne zadošča sklicevanje na zakon, temveč je potrebno predlogu za vpis priložiti ustrezno listino iz 64. člena ZSpo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSVarPre člen 12, 21, 23, 31, 31/1. ZSV člen 27. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-3.
oprostitev plačila sodnih taks - merila za presojo upravičenosti - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - nadomestilo stroškov za prehrano in prevoz - dobiček - občasni dohodek
Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, je mogoče smiselno uporabiti merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSVarPre.
Dohodkovni kriterij za oprostitev plačila sodne takse po ZBPP znaša 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve.
uporaba tuje nepremičnine – neupravičena obogatitev – nedobroverni posestnik
Za presojo spora zaradi plačila uporabnine je treba prvenstveno uporabiti določbo 96. člena SPZ, po kateri mora nedobroverni posestnik lastniku vrniti vse plodove svari oziroma njihovo vrednost, pa tudi vrednost tistih plodov, ki jih ni obral. Tako ni bistveno, ali je toženka po izteku najemne pogodbe še vedno prebivala v tožničinem stanovanju, temveč, ali ji je predala posest nad stanovanjem.
pomotni vpis - postopek popravljanja vpisov - učinek za naprej
V postopku popravljanja vpisov se na podlagi drugega odstavka člena 200 ZZK-1 pri odpravi pomotnih vpisov lahko te popravi le, če stanje zemljiške knjige v trenutku, ko je izdan sklep o popravi, to dopušča. Ne morejo pa se pomotni vpisi opraviti z učinkom za nazaj, torej v trenutku prvotnega vpisa, saj bi z učinkom za nazaj bilo kršeno načelo zaupanja v zemljiško knjigo in tudi načelo vrstnega reda. V tem postopku tudi ni možno uporabiti instituta razveljavitve klavzule pravnomočnosti.
OZ člen 168, 168/2, 173, 173/1, 179, 186, 270, 270/1, 285, 285/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – objektivna pogojenost odškodnine – smrt moža oziroma očeta – odbitna franšiza – revalorizacija – renta
Čeprav se je drugotoženka na odbitno franšizo sklicevala že v odgovoru na tožbo (in v tej zvezi na Splošne pogoje za zavarovanje odgovornosti), tožniki temu (do sedaj) niso (konkretno) ugovarjali. Za opravo valorizacije pred pravdo že delno izplačanega zneska odškodnine sodišče ne potrebuje nobenega „substanciranega“ predloga stranke (in še manj z njene strani izdelan obračun). Podlago valorizacije predstavlja drugi odstavek 168. člena OZ, v skladu s katerim se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe. Valorizacijo delnih plačil terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha.
Zmotno je prvotoženkino prepričanje, da mora zaradi odbitne franšize dogovorjene v „korist“ drugotoženke namesto slednje nositi škodo (plačati odškodnino), ki je sicer ne bi. V tem delu ne gre za „prevaljeno“, ampak njeno lastno obveznost, ki bi jo, če ne bi bila v „korist“ drugotoženke dogovorjena odbitna franšiza, nosila solidarno z njo, tako pa jo mora (prvotoženka) sama.
Zgolj splošni navedbi pritožnice, da v postopku prisilne poravnave nastajajo stroški upravitelja, in je vprašljiva možnost izterjave njenih poslovnih terjatev, nista pritožbena razloga, ki bi utemeljevala oprostitev plačila sodnih taks. Začet postopek prisilne poravnave je namreč namenjen prav finančnemu prestrukturiranju tožnika z odlogom in – ali zmanjšanjem poplačila terjatev njegovih upnikov.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058597
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/3. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZPP člen 139, 139/6, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 208, 208/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - stečajni postopek nad dolžnikom - plačilo sodne takse - pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - ustavitev izvršilnega postopka - dejanska vročitev
Dolžniku se je rok za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine iztekel še pred začetkom stečajnega postopka, zaradi česar je sodišče prve stopnje kljub prekinitvi postopka lahko izdalo sklep, da se dolžnikov ugovor zaradi neplačila sodne takse šteje za umaknjen.
predlog za preložitev naroka – obvestilo o preklicu naroka – odsotnost na naroku zaradi bolezni
Ker tožnik ni prejel nobenega obvestila prvega sodišča o preklicu naroka, je to pomenilo, da sodišče prve stopnje ni ugodilo njegovemu predlogu za preložitev naroka.
Tožnik predlogu za preložitev naroka ni predložil zdravniškega opravičila izdanega na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo, hkrati pa tudi vsebinsko ni pojasnil okoliščin, na podlagi katerih bi prvo sodišče lahko ugotovilo, ali je bila tožnikova bolezen nenadna in nepredvidljiva, ki mu je onemogočala prihod na sodišče in sodelovanje na naroku.
listina, ki izpolnjuje pogoje za vpis - nakup nepremičnine na javni dražbi
Dejstvo, da je udeleženka pridobila nepremičnino z nakupom na javni dražbi v sodnem postopku (izvirno) za zemljiškoknjižni postopek ni pomembno, saj je podlaga vpisu lahko le listina, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje, med drugim tudi to, da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen in da sodna odločba učinkuje proti osebi, ki je vpisana v zemljiški knjigi.
ZIZ člen 17, 215, 215/1, 215/2, 215/3, 215/4. OZ člen 168.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev določenih stvari - izvršilni naslov - fakultativna obveznost - ocenitev vrednosti stvari - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev
Zakonska ureditev izvršbe na izročitev določenih stvari ne predvideva nadaljevanja izvršbe s pretvorbo nedenarne terjatve v denarno z naložitvijo plačila vrednosti premičnin, temveč sodišču nalaga, da na predlog upnika izda sklep o ugotovitvi vrednosti premičnin, slednji pa predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik nato predlaga izvršbo za izterjavo denarne terjatve. Šele s tem predlogom lahko pride do prehoda v izvršbo za izterjavo denarne terjatve, kjer pa mora upnik za to predlagati ustrezna sredstva izvršbe, kot so opredeljena v drugem razdelku ZIZ.
Vrednost stvari se ne ugotavlja po stanju in cenah na dan izdelave izvedenskega mnenja, saj bi ob upoštevanju zmanjševanja vrednosti določenih (nenadomestnih) stvari, ki upniku pripadajo po izvršilnem naslovu, taka ureditev dolžniku omogočala, da z zavlačevanjem postopka doseže zmanjšanje svoje obveznosti na škodo upnika. Izvršilno sodišče mora pri ugotavljanju vrednosti premičnin upoštevati položaj obeh strank in njuno aktivnost, ter pri oceni izhajati tudi iz načel povrnitve premoženjske škode.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog toženca za izdajo začasne odredbe, s katero je zahteval, da tožeča stranka z otrokoma ne sme prečkati državne meje ter da mora pri naslovnem sodišču deponirati potna lista za mladoletna otroka. Toženec z ničemer ni izkazal nevarnosti, da bi tožeča stranka deklici za stalno odpeljala iz Republike Slovenije. Zmotno je tudi stališče, da deklicama z izdajo takšne začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazale za neutemeljeno ne bi utrpele nikakršne škode oziroma bi bila le-ta v primerjavi s škodo, katero bi utrpel tožnik, v kolikor bi ju tožnica dejansko odpeljala iz Republike Slovenije, neznatna. S prepovedjo prečkati državno mejo, bi bili deklicama najmanj preprečeni stike s sorodniki po materini strani, za katere toženec sam zatrjuje, da prebivajo izven Republike Slovenije.
Pri določitvi ustrezne porazdelitve preživninskega bremena je upoštevno tudi dejstvo, da je sin dodeljen v varstvo in vzgojo materi. Ta nematerialni prispevek je namreč treba upoštevati pri iskanju preživninskega ravnovesja med potrebami otrok in zmožnostmi obeh staršev.
ZZK-1 (Ur. list RS št. 28/2009) člen 133, 145, 150, 164, 164/3.
zaznamba skupne hipoteke - lastnik nepremičnine ni zastavni dolžnik - vlaganje predlogov in pristojnost sodišč pred sprejemom ZZK-1C - začetek zemljiškoknjižnega postopka
V obravnavani zadevi je predlagatelj dne 22.1.2010 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za vpis skupne hipoteke na več nepremičninah, za katere so bila po določbah v času vložitve predloga veljavnega ZZK-1 (pred sprejemom ZZK-1C) pristojna različna sodišča. Ker se zemljiškoknjižni postopek ne more začeti, preden sodišče prejme predlog ali obvestilo, si predlagatelj z vložitvijo predloga pri v delu krajevno pristojnem sodišču, za ta del predloga ni avtomatično zagotovil vrstnega reda tudi v pristojni zemljiški knjigi.
zavrnitev dokaza – pravica do izjave – opredelitev do navedb stranke – upravljanje vozila pod vplivom alkohola v času prometne nesreče – vzpostavitev domneve o alkoholiziranosti – izvedenec sodne medicine
Dejstvo, da toženi stranki ni uspelo dokazati, da je bil alkotest pozitiven, kar je okoliščina, ki bi vzpostavila domnevo o alkoholiziranosti tožnika po 1. odstavku 3. člena točka 4b splošnih pogojev, ne pomeni, da tožena stranka nima pravice (na drug način) dokazati, da je tožnik vozilo v času nesreče upravljal pod vplivom alkohola. Z dokaznim predlogom za postavitev izvedenca sodne medicine, ki je bil tudi ustrezno substanciran, je tožena stranka namreč želela prav to. Ker je sodišče prve stopnje ta dokaz zavrnilo, je toženi stranki odvzelo možnost, da svoje trditve dokaže, kar pa je nedopustno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075424
ZPP člen 8, 226, 337. OZ člen 75.
dokazna ocena – pritožbena novota – predložitvena dolžnost – izgubljeni dobiček – tuja nega in pomoč - indic
Sodišče prve stopnje je o tožnikovi ponovni zaposlitvi pri bivšem delodajalcu sklepalo na podlagi indicev. Le-ti pa so bili tudi po oceni sodišča druge stopnje dovolj konsistentni, da uspejo po merilu splošnosti in razumnosti s pretežno verjetnostjo podržati zaključek sodišča prve stopnje o takšnem pravno pomembnem dejstvu.
Ker so bile za zagotovitev sklepčnosti zahtevka po višini v konkretnem primeru zadostne tožnikove trditve o višini osebnih prejemkov v času zaposlitve pri bivšem delodajalcu, je bilo torej breme ustrezne konkretizacije in dokaza ugovora višine pričakovanega zaslužka na strani toženke.
Če se bo dejansko stanje, ki je bilo podlaga za prisojo odškodnine iz naslova izgubljenega zaslužka, v bodoče (tj. v času, ki ni zajeta s časovno pravnomočnostjo odločitve v konkretni zadevi), spremenila, bo toženka lahko uveljavljala znižanje ali ukinitev odškodnine v novem postopku.
preložitev naroka za glavno obravnavo – opravičljiv razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo – zdravstveni razlogi kot razlog za preložitev glavne obravnave – zdravniško potrdilo - razveza zakonske zveze
Pogoja za preložitev naroka sta dva, in sicer opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Kadar se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, opravičiti izostanek ne pomeni le predložiti zdravniškega potrdila. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje druge pomembne okoliščine prepriča, ali je izostanek dejansko opravičljiv. V konkretnem primeru v zdravniškem potrdilu ni navedena diagnoza oziroma opisano zdravstveno stanje, zaradi česar sodišče ne more preveriti, ali je bilo toženkino zdravstveno stanje res tako, da ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča.
Glede na to, da je sklenitev in prav tako razveza zakonske skupnosti svobodna odločitev vsakega posameznika, zadostuje, da eden izmed zakoncev sklenjene zakonske zveze ne more ali ne želi več ohranjati.
Iz primerjave podpisov že na prvi pogled izhaja, da sporne vročilnice ni podpisala tožena stranka. Vendar pa je na vročilnici za podpisom prejemnika, pripis „(žena)“. Iz navedenega izhaja, da je bilo pisanje vročeno pritožnikovi ženi kot njegovemu družinskemu članu, kar je z navedbo datuma vročitve in s svojim podpisom potrdil vročevalec.