odgovornost cestnega podjetja za povzročitev škode - odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - odgovornost organizacije, ki opravlja komunalno dejavnost - pluženje snega
Od izvajalca zimske službe se zahteva, da v danih razmerah stori vse, kar se pričakuje od dobrega strokovnjaka (merilo skrajne skrbnosti), zato je njegova odgovornost lahko le krivdna. Od njega ni moč zahtevati in pričakovati, da bo zagotovil, da bodo javne površine istočasno in v vsakem trenutku očiščene, razen če je tako dogovorjeno v pogodbi. Iz navedenih razlogov ni odločilno ali je bil pločnik očiščen pred ali po škodnem dogodku. Odločilno je, ali je zavarovanec opustil vzdrževanje konkretnega pločnika, kot mu to nalaga pogodba in načrt zimske službe. Če je zavarovanec opravil delo v skladu s pogodbo, ni odškodninsko odgovoren za škodni dogodek.
ZZK-1 člen 161, 161/3, 161/3-1. ZPP člen 343, 343/4.
pravni interes za pritožbo
Pravni interes je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi, torej ima pravico do pritožbe le tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je ta utemeljena, prineslo konkretno in neposredno pravno korist. Slednje pomeni, da bi se njen pravni položaj izboljšal glede na tisto, kar je zahtevala v postopku na prvi stopnji.
ZOR člen 671, 671/1. ZPP člen 8, 154, 287, 287/4, 328.
prevozna pogodba – ekskluzija dokazov – vezanost na dokazni sklep – sadež zastrupljenega drevesa – odmera pravdnih stroškov – uspeh stranke po temelju – uspeh stranke po višini
Presoja prevoznikove odgovornosti za izgubo blaga.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/2, 108, 108/2, 374, 374/2.
revizija – predložitev pooblastila za vložitev revizije – zavrženje pravnega sredstva – nedovoljena revizija
Ustavno sodišče ni razveljavilo določbe 5. odst. 98. člena ZPP, pač pa določbo 2. odstavka 108. člena ZPP, ki se je nanašala na zavrženje nerazumljivih ali nepopolnih vlog, če jih je vložil odvetnik. V obravnavanem primeru revizija ni bila nepopolna ali nerazumljiva, pač pa nedovoljena, upoštevaje 2. odstavek 374. člena ZPP, ker jo je vložil pooblaščenec, ki te pravice ni imel.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0062976
OZ člen 109, 347, 347/1, 364, 369, 369/1, 963.
subrogacija – vstop v pravice iz kreditne pogodbe – plačilo zavarovalnine – zastaranje zahtevka iz kreditne pogodbe
Z izplačilom zavarovalnine je tožeča stranka po samem zakonu, na podlagi subrogacije, vstopila v pravice N. iz kreditne pogodbe napram tožencu, ki je škodo povzročil z neplačevanjem kreditnih obveznosti. Zato posebna izjava o odstopu terjatve ni bila potrebna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006486
KZ-1 člen 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 285c, 285c/1, 371, 371/1-3, 371/1-9, 372, 372-1, 450a, 450b, 450c, 450č.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sporazum o priznanju krivde - pouk o posledicah priznanja krivde - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki - gospodarska dejavnost - odločba o odvzemu premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - pravno varstvo osebe, ki se ji odvzame premoženjska korist in ki v postopku ni bila obdolžena
Ker je subjekt pogajanja in sporazuma tudi sicer le konkretni obtoženec, pa je razumljivo, da sklenjeni sporazum ne more posegati v pravice ali dolžnosti drugih obtožencev, niti ni dolžnost tožilca, da bi o posledicah sklenjenega sporazuma za druge osebe, obtoženca o tem posebej seznanil.
Po drugem odstavku 450.č člena ZKP je bilo sodišče dolžno presoditi, ali je bil sporazum sklenjen v skladu z določbami 450.a, 450.b in 450.c člena ZKP in ali so glede priznanja krivde izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 285.c člena ZKP.
Res je, da z uveljavitvijo instituta priznanja krivde ne pridejo več v poštev tiste določbe kazenskega postopka, ki se nanašajo na ugotavljanje dejanskega stanja, kar v primeru, ko se premoženjska korist odvzame tistemu obtožencu, ki je krivdo priznal, ne bi smelo biti problematično. Drugače pa je, ko se taka korist odvzame drugi osebi, ki v postopku ni bila obtožena in ki jo zaradi priznanja krivde obtoženca, zadenejo posledice odvzema, sama pa zaradi značilnosti postopka v dokaznem postopku ni sodelovala. Vendar takim osebam pravica do pravnega varstva zaradi opisane procesne situacije ne more biti okrnjena.
dokazno breme – dokaz z zaslišanjem strank - kontradiktornost postopka – odstop od načela neposrednosti – neposredno ustno zaslišanje
Dokaz z zaslišanjem strank je strukturiran, t.j. sestavljen iz dveh ločenih zaslišanj, ki ga zaradi njegove kontradiktorne narave ni mogoče razstaviti na posamezne dele. Le v izjemnih primerih ga je dopustno izvesti okrnjeno (z zaslišanjem samo ene stranke), za takšno izjemo pa v obravnavanem primeru ne gre. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je dokazni predlog tožene stranke za zaslišanje njene zakonite zastopnice (o dejstvu, pri katerem sta obe sodelovali) razširilo tudi na zaslišanje zakonite zastopnice tožeče stranke, saj bi v nasprotnem postopek vodilo nekontradiktorno in neuravnoteženo.
Neposredno ustno zaslišanje strank je potrebno iz razloga, ker se predpostavlja, da bosta v svojih izpovedbah potrdili, kar sta že navedli v pripravljalnih vlogah. V primeru namreč, ko razen (nasprotujočih) izpovedb strank ni drugih tehtnih dokazov o določenem dejstvu, je odločitev sodišča pač odvisna od njihove prepričljivosti oz. od vtisa verodostojnosti zaslišanih oseb, česar pa ni mogoče oceniti brez neposrednega stika stranke s sodnikom.
zamudna sodba – vročitev – fikcija vročitve – stalno prebivališče – dejansko bivanje v tujini
Pisanja se stranki (naslovniku) vročajo na naslov, kjer ta dejansko prebiva in se nahaja, čeprav tam nima prijavljenega stalnega, niti začasnega prebivališča.
Ugotovljene spremenjene okoliščine utemeljujejo le zvišanje, nikakor pa ne znižanja preživnine. Znesek za zadovoljitev preživninskih potreb otroka je soodvisen od zmožnosti njegovih staršev. Večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da tako tožnik kot mati toženk ob upoštevanju otroškega dodatka in štipendij, lahko zagotovita toženkama pokritje celotnih stroškov življenjskih potreb.
pobotni ugovor – oblikovanje pobotnega ugovora – neudeležba na naroku – predlog za preložitev naroka – opravičilo odsotnosti z naroka
Tožena stranka bi morala, da bi sodišče njene navedbe v zvezi s stroški poprave okvarjenega vozila sploh lahko obravnavalo kot pobotni ugovor, navesti znesek, ki ga uveljavlja nasproti terjatvi tožeče stranke, skupaj z morebitnimi pripadki. Ker tožena stranka tega ni storila, sodišče prve stopnje njenega ugovora ni moglo niti obravnavati.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0063006
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-7, 46, 46/1, 46/2, 49, 49/1, 49/1-1. ZIZ člen 242, 243, 244, 245.
sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – pravnomočnost sklepa o zavarovanju – podlaga za vknjižbo zastavne pravice po uradni dolžnosti
Sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini je ena izmed listin, ki so podlaga za vknjižbo. Vknjižba se opravi po uradni dolžnosti. Izvršilno sodišče mora sklep o zavarovanju poslati zemljiškoknjižnemu sodišču. Do vknjižbe zastavne pravice ne more priti pred pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju.
Zahteva, da bi moralo sodišče v vsaki fazi postopka stranke seznanjati o vseh delih odločitve, je pretirana. Poleg tega sodišče odloči o (ne)obstoju nekega dejstva na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov in uspeha celotnega dokaznega postopka, zato v fazi, ko dokazni postopek še ni končan, sodišče takšne ocene niti ne more podati.
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da predstavljajo odvetniški stroški za sestavo poziva na plačilo dolga materialno škodo. Gre za stroške, ki so nastali pred postopkom in zaradi postopka.
ZST člen 26, 26/4, 27, 32.a. ZST-1 člen 39. ZPP člen 111, 344, 365/2, 365-3.
sodna taksa za prepozen odgovor na pritožbo – načelo razumnega sorazmerja med višino takse in storitvijo, za katero se sodna taksa zaračunava
Nobene podlage ni za pritožbeno stališče, da za prepozen odgovor na pritožbo ni potrebno plačati nobene takse. Glede na sodna opravila, ki jih terja njegova vložitev in izhodišče, da mora med višino takse in storitvijo, za katero se taksa zaračunava, obstajati razumno sorazmerje, je prav, da toženca plačata polovico po tar.št. 1/2 ZST odmerjene takse za odgovor na pritožbo, ne pa več.
napaka sodišča – popravni sklep – naključje, ki se je primerilo stranki – stroški postopka
Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je bila ugovor primorana vložiti zaradi napake (napačna odmera sodne takse), ki jo je pri svojem delu zagrešilo sodišče. Vendar je v takšnem primeru zmotno ravnanje sodišča potrebno obravnavati kot naključje, ki se je primerilo tožeči stranki, v posledici česar je tožeča stranka dolžna sama nositi stroške ugovornega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0057644
ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-12. ZFPPod člen 27, 27/4, 35. ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 394/3. ZIZ člen 24, 24/1, 24/2.
pravnomočno razsojena stvar – subjektivne meje pravnomočnosti – pravno nasledstvo – družbeniki izbrisane družbe
Pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine proti izbrisani družbi je izvršilni naslov tudi proti tožencem, ki so bili družbeniki izbrisane družbe.
Glede na to, da tožena stranka v odgovoru na tožbo ni zatrjevala, da se je s tožnikom sporazumela o reševanju spora pred arbitražo v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma za odpravo kršitve, je tožnik lahko vložil tožbo neposredno na sodišče. Pri tem ni mogoče upoštevati sporazuma o arbitražnem reševanju spora, dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 91, 91/2, 261, 261/4. ZDR člen 200, 200/1. ZZVZZ člen 33, 81, 81/2, 81/2-1, 82. ZPP člen 237/2, 285, 298, 298/2, 347.
začasna zadržanost od dela – invalid – omejitve pri delu
Če je zavarovancu s pravnomočno odločbo priznana pravica do dela na drugem ustrezno lažjem delu, ki ga opravlja v polnem delovnem času, se v primeru zdravstvenih težav začasna nezmožnost za delo ugotavlja ob upoštevanju omejitev pri delu, določenih z odločbo o pravicah iz invalidskega zavarovanja.