vpis po uradni dolžnosti – dedni dogovor – vpis solastninske pravice
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na sklep o dedovanju, ki povzema dedni dogovor. Čeprav sta se dediča dogovorila tudi o delitvi solastninske skupnosti, pa sta od trenutka zapustnikove smrti solastnika. To ugotavlja tudi sklep o dedovanju. Zemljiškoknjižno sodišče zato oba solastnika vpiše v zemljiško knjigo in ne odlaša z vknjižbo do izvedbe obligacijske prvine dednega dogovora, ki ureja delitev solastninske skupnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063003
URS člen 155. ZOR člen 17, 897, 903.
pogodba o dodatnem pokojninskem zavarovanju - trenutek nastanka pogodbe - zavarovanje po obligacijskem pravu - načelo pacta sunt servanda - uporaba zavarovalnih pogojev - naknadna sprememba zavarovalnih pogojev
Pogodba med strankama je nastala s plačilom premije. Na ta način si je tožnik zagotovil dodatno pokojninsko zavarovanje, ki temelji na splošnih načelih zavarovanja po ZOR. Sklenjena zavarovalna pogodba je sestavljena iz pristopne izjave in zavarovalnih pogojev, ki jih v konkretnem primeru predstavljajo pravila Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije iz leta 1993. Ta pravila veljajo kot sestavni del zavarovalne pogodbe in zavezujejo pogodbeni stranki. Ker je tožena stranka šele kasneje, torej že po sklenitvi pogodbe spremenila svoja pravila, to na že prevzete pogodbene obveznosti tožene stranke ni moglo vplivati.
Zapis na desni strani pristopnice „naročnik in bodoči uporabniki sprejemamo solidarno odgovornost za vse stroške, nastale z uporabo XX Card“ je jasen, tako da se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo. Takšno stališče še dodatno utrjuje zapis s povečanimi črkami na vrhu pristopnice „za vse nastale stroške sta solidarno odgovorna naročnik in uporabnik kartice“. Morebitno dodatno tolmačenje ni potrebno, ampak je določilo potrebno uporabiti tako kot se glasi.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0067544
ZD člen 212, 213.
sporen obseg zapuščine - napotitev na pravdo
Ker je med dediči sporen obseg zapuščine in sicer, ali v zapuščino spada umetniški opus pokojnika, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo in odločilo o napotitvi na pravdo.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja v razumnem roku – protipravno ravnanje države – merila za ugotovitev kršitve pravice – nerazumno dolžina sodnega postopka – vzorčni postopek
Država objektivno odgovarja za povzročeno škodo, nastalo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vendar pa je treba tudi v tem primeru ugotavljati, ali ravnala protipravno. Pri tem pa je potrebno presojati merila kot so zapletenost zadeve, ravnanje državnih oblasti, ravnanje pritožnika in pomen zadeve za pritožnika. Zgolj trajanje postopka še ne utemeljuje sklepa o obstoju protipravnega ravnanja. Presoja (ne)razumnosti dolžine določenega sodnega postopka je odvisna od okoliščin vsakega posameznega primera.
oprostitev plačila sodnih taks – stečajni dolžnik – materialno pravno stanje dolžnika – trenutek odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks
Na podlagi poročila stečajnega upravitelja je mogoče sklepati, da obstaja določena verjetnost, da bodo v stečajno maso pritekla sredstva, v kolikor bo stečajni dolžnik uspel s to tožbo, ki se nanaša prav na zgoraj navedene zaloge in v kolikor mu bo uspelo izterjati vsaj nekaj terjatev.
Sodišče lahko upošteva materialno stanje stranke tako v trenutku odločanja o predlogu za oprostitev, kot tudi za vnaprej.
V tej zadevi je podan izčiščen primer bistvene kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba nima razlogov in je vsebinsko prazna.
Upravičenja solastnika so smiselno enaka kot upravičenja izključnega lastnika, upoštevati je treba samo, da se izvršujejo v omejenem obsegu, v skladu z njihovimi idealnimi deleži. V okvir solastnikovih upravičenj sodi tudi možnost razpolaganja s stvarjo, za kar ne potrebuje soglasja drugih solastnikov.
razveza zakonske zveze – ureditev stikov – način izvrševanja stikov - korist otroka – določitev preživnine za mladoletnega otroka – zmožnosti preživninskega zavezanca
Način izvrševanja stikov mora biti tak, da ustreza načinu življenja staršev in otroka, biti mora skladen z ustrojem življenja in imeti določen ritem.
Pri preživninski obveznosti ne gre le za tiste zmožnosti, ki jih ima zavezanec na podlagi svojih rednih dohodkov, temveč tudi za tiste, ki jih je dolžan poiskati in izkoristiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057639
OZ člen 239, 239/2, 377. ZPOMZO-A člen 1. ZPOMZO-1 člen 1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
obrestna mera pogodbenih obresti – zakonsko določena obrestna mera – oderuške obresti – pogodba o leasingu – razdrtje pogodbe o finančnem leasingu – kritna prodaja
Ker dogovorjena obrestna mera pogodbenih obresti ni v nobenem trenutku za 50 % presegla predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ni mogoče v pogodbi o leasingu dogovorjenih obresti šteti kot oderuških.
Prvostopno sodišče je ocenilo, da obstajajo vsi elementi dejanskega stanu, ki je opredeljen v 2. točki 1. odstavka 19. člena ZFPPod. Ker je ugotovilo, da že prijavljena terjatev družbe M. I. d.o.o. Ljubljana presega znesek vtoževane terjatve, se je ukvarjalo le z vprašanjem obstoja te terjatve. Pri tem je pravilno kot pravno odločilno upoštevalo, da terjatev upnika M. I. d.o.o. temelji na pravnomočni sodni odločbi, plačilnemu nalogu Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Plg 13/2004 z dne 11. 10. 2004.
Obveznost tožeče stranke, da ravna v skladu z določbo 10. člena ZFPPod in predlaga stečajni postopek oziroma postopek prisilne poravnave v skladu z določbo 1. odstavka 13. člena ZFPPod, je torej obstajala ves čas ugotovljene kapitalske neustreznosti, vse od leta 1999 dalje. Ves ta čas je torej obstajalo tudi stanje protipravne opustitve dolžnih ukrepov, vse do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Zato zastaranje terjatve ni moglo začeti teči pred začetkom stečajnega postopka.
Še ne izbrisana pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo je edini relevantni faktor za presojo dovoljenosti odpusta obveznosti. Prestana kazen oziroma izvršeno delo v splošno korist je torej pri odločitvi o odpustu obveznosti nepomembna okoliščina.
Enoletni zastaralni rok velja tako za terjatve iz naslova storitev upravljanja, kot za terjatve, s katerimi upravnik uveljavlja druge stroške in storitve, ki jih je plačal za etažne lastnike, vendar pa to določilo velja le za terjatve upravnikov v večstanovanjskih hišah.
Enoletnega zastaralnega roka ni mogoče po analogiji širiti na druge, četudi primerljive primere, saj je ustanova zastaranja tako pomembna, da morajo biti pravila o zastaranju kar se da določna, da lahko pravni subjekti v naprej predvidijo, kdaj in po preteku koliko časa preneha njihova pravica zahtevati izpolnitev obveznosti oziroma se civilnopravna obveznost spremeni v naturalno.
Konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja je izključena pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti.
Glede na sodno prakso in teorijo je grožnja lahko izrečena tudi posredno.
Bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni mogoče storiti z zmotnim navajanjem obdolženčevih generalij, saj je takšna kršitev lahko storjena le v korelaciji do izreka sodbe in njene obrazložitve, nanašati pa se mora na razloge o odločilnih dejstvih.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za nepristop na prvi narok za glavno obravnavo
Upoštevajoč dejstvo, da ima tožeča stranka sedež v V., glavno obravnavo pa je razpisalo sodišče v Idriji, je mogoče pritrditi tožnici, da je šlo za tako nenadno in nepredvidljivo stanje, ki je zakoniti zastopnici tožeče stranke onemogočilo prihod na sodišče oz. sodelovanje na naroku. Sodišče ima sicer prav, da mora biti poslovanje družbe vedno organizirano tako, da delo ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih poteka normalno, vendar v obravnavanem primeru ni šlo za tekoče delo, temveč za zastopanje na sodišču. Po oceni pritožbenega sodišča zato v konkretnem primeru tožeči stranki glede na število zaposlenih in dejstvo, da je bilo v družbi dogovorjeno, da se bo naroka udeležila zakonita zastopnica B. Č., ki je nenadoma zbolela, tožeči stranki neskrbnosti ni mogoče očitati.