Enoletni zastaralni rok velja tako za terjatve iz naslova storitev upravljanja, kot za terjatve, s katerimi upravnik uveljavlja druge stroške in storitve, ki jih je plačal za etažne lastnike, vendar pa to določilo velja le za terjatve upravnikov v večstanovanjskih hišah.
Enoletnega zastaralnega roka ni mogoče po analogiji širiti na druge, četudi primerljive primere, saj je ustanova zastaranja tako pomembna, da morajo biti pravila o zastaranju kar se da določna, da lahko pravni subjekti v naprej predvidijo, kdaj in po preteku koliko časa preneha njihova pravica zahtevati izpolnitev obveznosti oziroma se civilnopravna obveznost spremeni v naturalno.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za nepristop na prvi narok za glavno obravnavo
Upoštevajoč dejstvo, da ima tožeča stranka sedež v V., glavno obravnavo pa je razpisalo sodišče v Idriji, je mogoče pritrditi tožnici, da je šlo za tako nenadno in nepredvidljivo stanje, ki je zakoniti zastopnici tožeče stranke onemogočilo prihod na sodišče oz. sodelovanje na naroku. Sodišče ima sicer prav, da mora biti poslovanje družbe vedno organizirano tako, da delo ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih poteka normalno, vendar v obravnavanem primeru ni šlo za tekoče delo, temveč za zastopanje na sodišču. Po oceni pritožbenega sodišča zato v konkretnem primeru tožeči stranki glede na število zaposlenih in dejstvo, da je bilo v družbi dogovorjeno, da se bo naroka udeležila zakonita zastopnica B. Č., ki je nenadoma zbolela, tožeči stranki neskrbnosti ni mogoče očitati.
ZPPSL člen 125, 126. ZFPPod člen 15, 15/4, 15/5, 17, 17/4. OZ člen 255.
postopek prisilne poravnave - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – preusmeritev poslovanje na tretjo osebo
Ker so bile s spornim nakazilom 10.000.000,00 SIT poravnane terjatve tožene stranke, ki so zapadle v plačilo do začetka postopka prisilne poravnave, bi morale biti poplačane pod pogoji prisilne poravnave. Plačilo terjatve v celotnem znesku predstavlja dejanje neenakopravnega obravnavanja upnikov v smislu določb 15. in 17. člena ZFPPod. Plačilo terjatve nad deležem poplačila, določenega s potrjeno prisilno poravnavo, pa predstavlja neodplačno razpolaganje dolžnika.
ZGD člen 308, 308/3. ZGD-A člen 332, 332/3. ZGD-F člen 136, 136/1, 233, 233/2, 233a, 233a/1, 233a/2. ZGD-1 člen 236, 236/2, 237, 237/2.
vinkulirane delnice – utemeljeni razlogi za odklonitev dovoljenja za prodajo delnic
Utemeljenost zahtevka tožeče stranke je odvisna od vprašanja, ali so bile sporne delnice v času, ko je do omenjenega prenosa delnic prišlo, dejansko vinkulirane, ali pa so bile prosto prenosljive. Pravni temelj takšne omejitve je bil statut tožeče stranke in takrat veljavne določbe ZGD. Po ureditvi pred novelo ZGD-F, je tako po 2. odstavku 233. člena ZGD statut lahko določal razloge za odklonitev dovoljenja za prenos, določitev teh razlogov pa ni bila pogoj za veljavnost vinkulacije delnic. Po novi ureditvi – ZGD-F pa ima določba statuta o vinkulaciji delnic pravni učinek samo v primeru, če statut določa tudi razloge, zaradi katerih sme pristojni organ družbe odkloniti dovoljenje za prenos delnic.
Tudi če statut določa, da je za prenos delnic potrebno dovoljenje družbe, hkrati pa ne določi utemeljenih razlogov, zaradi katerih lahko družba odkloni dovoljenje, statutarna določba o vinkulaciji delnic nima pravnega učinka omejitve prenosljivosti delnic in so zato te prosto prenosljive.
odstop terjatve v zavarovanje – odstop v zavarovanje – fiduciarna cesija – zavarovana terjatev – pogodbena kazen
Pri fiduciarni cesiji oziroma pri odstopu terjatve v zavarovanje gre za dve terjatvi. Prva je terjatev cesionarja do cedenta, ki se zavaruje (t.i. zavarovana terjatev), druga pa je terjatev cedenta do tretje osebe. Fiduciarni upnik z odstopom terjatve pridobi polno pravico na terjatvi in z njo lahko razpolaga.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0004785
ZTLR člen 29. ZLNDL člen 5. ZPP člen 350, 350/2, 353.
podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – poizvedovalni zapisnik – izbrisna tožba – priposestvovanje – pravica uporabe – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – smrt stranke med postopkom – razširitev tožbe na dediče pokojne stranke – objektivna sprememba tožbe
Poizvedovalni zapisnik ne more predstavljati samostojne podlage za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, tožena stranka pa druge podlage ni zatrjevala.
ZGD-1 člen 579, 579/2, 667, 667/1, 667/2. ZIZ člen 9, 9/2, 62, 62/5. ZPP člen 337, 337/1, 366.
zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi – nedopustna pritožbena novota – statusno preoblikovanje dolžnika – prehod pravic in obveznosti na novega dolžnika
Podjetnik se lahko statusno preoblikuje v kapitalsko družbo, kamor sodi tudi d.o.o. (drugi odstavek 579. člena ZGD-1), pri čemer ZGD-1 loči dve obliki takšnega statusnega preoblikovanja. Z obema navedenima oblikama preoblikovanja preidejo na kapitalsko družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem, družba kot univerzalni pravni naslednik pa vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (drugi odstavek 667. člena ZGD-1).
kolektivni delovni spor – zakonitost stavke – napoved stavke
Stavki sta bili zakoniti, saj sta bila tako glede opozorilne stavke kot glede stavke, ki je sledila, predlagatelja obveščena pravočasno, to je pet dni pred dnevom, ki je bil določen kot začetek stavke. Poleg tega sta prejela sklep, v katerem so bile določene stavkovne zahteve in kraj zbiranja udeležencev stavke.
Pri presoji, ali so podani pogoji za nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi izbrisa prvotožene stranke iz sodnega registra, niso pomembni ugovori, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka. O njih bo sodišče odločalo v nadaljevanju postopka.
MKCVMUO člen 3. ZNP člen 1, 1/2, 19, 35, 35/1. URS člen 8. Haaška konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok člen 6, 6/1, 7, 8, 8/1, 26, 26/1, 26/2. Uredba (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih, sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo člen 6, 6/3, 11, 11/1, 53, 60, 60-e.
stroški postopka - postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok - centralni izvršilni organ
Ne centralni izvršni organ, niti druge javne službe (in s tem sodišče) ne smejo zahtevati nobenih dajatev v zvezi s prošnjo (zahtevo), vloženo na podlagi Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, zlasti ne povračila stroškov v zvezi s postopki (drugi odstavek 26. člena Konvencije). Ob uporabi sklepanja po nasprotnem (a contrario) nosi stroške postopka država pogodbenica, ki postopek izvede, kar pomeni, da ti bremenijo njen proračun. Določilo prvega odstavka 26. člena Konvencije, po katerem centralni izvršilni organ plača svoje stroške pri uporabi Konvencije, ni pravilno razlagati tako, da bi ta moral kriti tudi stroške sodnega postopka, ki ga sam ne izvaja. Ob analogni uporabi določila prvega odstavka 26. člena Konvencije za sodišče kot „drugo javno službo države pogodbenice“ mora veljati, da samo krije stroške sodnega postopka, ki ga je po Konvenciji izvedlo.
ZPP člen 108, 154, 163, 163/1, 163/2, 163/4. ZOdvT člen 12.
stroški pravdnega postopka - izrek stroškovne odločitve - odločitev o obveznosti povračila stroškov in določitev njihove višine - obrazložitev odločbe - opredeljeno uveljavljanje povrnitve stroškov
Odločitev o stroških torej pomeni odločiti o obveznosti povračila stroškov ter določitev njihove višine in samo takšna odločitev spada v izrek odločbe, s katero je odločeno o stroških, odločitev o presežku iz naslova uveljavljenih stroškov stranke, v korist katere je odločeno o povrnitvi stroškov, in ki ga sodišče ni priznalo, niti ne spada v izrek stroškovne odločitve, ampak je v obliki razlogov, zaradi katerih sodišče stranki določenih stroškov ni priznalo ali jih ni priznalo v celoti, predmet obrazložitve.
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/5, 202, 202a. ZVCP-1 člen 235, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vožnja motornega vozila – osnovni poklic – poklicni voznik
Določba V. odst. 235. čl. ZVCP-1 se ne nanaša na situacije, ko storilec za opravljanje nalog na delovnem mestu, na katerem je zaposlen, potrebuje veljavno vozniško dovoljenje za določeno kategorijo motornih vozil, ker naloge na tem delovnem mestu opravlja med drugim tudi z motornim vozilom določene kategorije, temveč se jo uporablja za t.i. poklicne voznike, za katere je vožnja motornega vozila določene kategorije glavno in skoraj izključno delo na delovnem mestu, na katerem so zaposleni.
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 22/5. ZVCP-1 člen 23, 23/1, 23/1-66, 235, 235/4, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – voznik začetnik – vožnja motornega vozila – osnovni poklic
Storilec je uspel dokazati, da je vožnja motornih vozil C in G kategorije njegov osnovni poklic. Ker je storilec s C kategorijo dosegel 4 kazenske točke in s tem presegel tretjino kazenskih točk predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vozniku začetniku, z B kategorijo motornih vozil pa ne opravlja svojega poklica, mu je pritožbeno sodišče pustilo v veljavi vozniški izpit le za G kategorijo motornih vozil.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo – dodatek k plači
Tožnica je upravičena do dodatka za delo preko polnega delovnega časa le za nadure, ki jih je opravila do zakonskega maksimuma, za preostale opravljene nadure pa je upravičena do plačila po urni postavki za redno delo.
Iz abstraktne narave obveznosti iz menice izhaja nevarnost, da bi dobroverna tretja oseba kljub izdani začasni odredbi v neizpodbijanem delu prvostopenjskega sklepa pridobila podlago za vnovčenje menice v razmerju do upnika. Zagrožena sankcija v obliki denarne terjatve v primeru kršitve te prepovedi s strani dolžnika z vidika upnika ne zagotavlja enakega zavarovanja, kot bi bilo zagotovljeno v primeru odrejene hrambe navedenih listin, v kolikor ima dolžnik le-te še vedno v posesti.
Narava postopka za izdajo začasne odredbe terja, da ima v primeru izdane začasne odredbe dolžnik v ugovornem postopku možnost podajanja ustrezne trditvene podlage, s katero lahko izpodbija dejansko podlago za izdajo začasne odredbe. Takšen postopek pa lahko poteka le pred prvostopenjskim sodiščem, saj bi bilo v nasprotnem primeru dolžniku odvzeta možnost uveljavljanja ustavne pravice do pritožbe kot rednega pravnega sredstva. Do izdaje začasne odredbe je namreč tovrsten postopek načeloma enostranski postopek na predlog upnika, zato ima dolžnik, če pred tem ni bil pozvan na izjavo, možnost podajanja trditvenih navedb šele v ugovornem postopku.
Če delavec z dela izostane neupravičeno, lahko delodajalec ali prične in izvede disciplinski postopek ali pa poda (izredno, redno iz krivdnega razloga) odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne more pa mu zaradi tega prenehati izplačevati plačo, določeno v pogodbi o zaposlitvi.
Ko sodišče odloča o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi prodaje kmetijskega zemljišča po ZKZ, pa se v primeru, ko o odobritvi pravnega posla še ni pravnomočno odločil matični organ, do navedenih dejstev lahko opredeli kot do predhodnih vprašanj, od katerih je odvisna odločitev o zahtevku.
Pogodba med pravdnima strankama je bila sklenjena že s soglasjem volj glede bistvenih sestavin pogodbe, in sicer pod odložnim pogojem odobritve s strani upravnega organa. Navedeno soglasje volj je namreč nastopilo že s sprejemom ponudbe (če je bila njuna vsebina glede bistvenih sestavin skladna), saj sta pravdni stranki pisnost pogodbe, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, v takšnem primeru zagotovili s pisnostjo izjav o ponudbi in sprejemu ponudbe (pogodba o prodaji je zatorej vsebovana v dveh listinah).
Tožniku le za dneve prisotnosti na delu pripada povračilo stroškov prehrane, tožnik pa je bil večji del zaposlitve na službenih poteh (za te dneve bi bil eventualno upravičen do dnevnic). Upoštevaje, da je tožena stranka dokazala, da mu je pripadajoča povračila stroškov prehrane izplačala na roke, tožbeni zahtevek za dodatno plačilo iz tega naslova ni utemeljen.