O nelikvidnosti terjatve je mogoče govoriti le, če ta očitno ne obstoji.
Zmotno je pritožbeno stališče, da terjatvi obeh pravdnih strank nista bili pobotljivi, ker ni bil podan pogoj istovrstnosti terjatev, ker je vtoževana terjatev denarna, toženka pa je v pobot uveljavljala „neoddelane dni“ tožnice. Tožena stranka je namreč v prvostopenjskem postopku nedvoumno navedla, da je s pobotno izjavo terjala vračilo preveč plačanega dela tožnice, ki ga slednja ni opravila in da torej za plačilo preveč plačanega ni bilo podlage v sklenjeni pogodbi o zastopanju in njenih aneksih.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 212, 337, 337/1. ZUP člen 67, 67/1.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe – nepopolna vloga za oprostitev plačila sodnih taks – nesklepčna vloga
Tožena stranka je formalnim zahtevam, ki jih določa ZST-1 v 2. in 3. odstavku 12. člena, v celoti zadostila, ni pa zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 3. odstavku 11. člena ZST-1, ki so merodajne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse.
Stranka mora že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Le če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov, ni pa dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb.
separatni stroški – preložitev naroka – pravica do izjave
Če je bila trditvena podlaga nasprotne stranke podana po prvem naroku za glavno obravnavo, je stranki potrebno omogočiti, da se izjavi tako glede vprašanja upoštevnosti tovrstnih navedb nasprotne stranke, kakor tudi glede same vsebine navedb.
Potem, ko je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo 01. 06. 2010 vložila obširno pripravljalno vlogo na petih straneh, ki se nanaša tako na dejansko kot na pravno podlago tožbe tožeče stranke, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da bi sodišče moralo na naroku samem presoditi in oceniti ali je sploh tožeča stranka upravičena do roka za izjasnitev o tej vlogi tožene stranke. Takšno sklepanje bi bilo utemeljeno samo pod predpostavko, da bi že očitnostni preizkus vloge tožene stranke kazal na neupoštevnost te vloge tožene stranke v posledici učinkov prekluzije iz 286. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0063528
ZPP člen 180, 180/1. ZASP člen 168.
določen denarni zahtevek – nepopolna tožba – civilna kazen
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe.
Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da more biti naveden določen znesek denarja. Le določen zahtevek je namreč lahko podlaga za izvršljivost dajatvene sodbe, ki jo želi tožnik v tej pravdi doseči. Skrb za določno oblikovan zahtevek pa nosi tožeča stranka sama.
vročanje pravni osebi – sedež družbe – ponovno vročanje odločbe - rok za vložitev pritožbe
Pravni osebi se vroča na naslov sedeža družbe, ki je vpisan v registru.
Sodišče prve stopnje je v mesecu juniju 2010 sklep sicer res vročalo še na novi naslov tožeče stranke, vendar pa ob dejstvu, da je bil sklep pravilno vročen že dne 29. 04. 2010, ponovna vročitev ne povzroči, da bi pritožbeni rok začel teči znova oziroma na tak način ni mogoče podaljšati roka za vložitev pritožbe.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja
Tožnik je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju pri toženi stranki in sicer na delovnem mestu direktorja hčerinske družbe, čeprav pisna pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena. Dejstva, da je nepretrgoma, več kot pet let opravljal delo direktorja družbe, v kraju in prostorih, ki jih je določila tožena stranka, da mu je tožena stranka določila plan prodaje njenih proizvodov, mu izplačevala plačo na podlagi izstavljenih plačilnih list, zanj plačevala prispevke in davke, ter da je tožnik evidence o opravljenem delu in urah posredoval toženi stranki, tožnikovo delo pa je tudi ocenjeval direktor tožene stranke, nesporno dokazujejo obstoj delovnega razmerja.
prenehanje delovnega razmerja – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – reparacija – odškodnina – kriteriji za odmero
Za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je dolžna tožena stranka obračunati in izplačati plačo, do katere bi bil tožnik po normalnem teku stvari upravičen, torej plačo, ki bi jo prejel, če bi pri toženi stranki delal. Ker je pred podajo nezakonite redne odpovedi iz krivdnega razloga tožnik ves čas prejemal stimulacijo, je do stimulacije upravičen tudi v okviru reparacijskega zahtevka.
Primerna odškodnina ob sodni razvezi znaša 4 mesečne plače tožnika, izplačane v zadnjih treh mesecih pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj je tožnik star 44 let, po poklicu je strojni ključavničar, torej relativno lahko zaposljiv, po odpovedi se je v dveh mesecih ponovno zaposlil, živi sam, skrbeti pa mora za šolajočega se sina.
kupoprodajna pogodba - rok plačila – pogojeno plačilo kupnine
Tožena stranka je kot kupec dolžna kupnino plačati v roku, ki je bil sporazumno dogovorjen po ponudbi tožeče stranke, saj ni izkazala, da bi bilo dogovorjeno plačilo po tem, ko bi dobila sama plačilo za opravljena dela.
Tožeče stranke bi morale v treh mesecih od dneva objave odločbe Ustavnega sodišča RS, s katero je bila odpravljena določba 30. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu, zahtevati razporeditev v višji plačni razred na podlagi napredovanja. Ker tega niso storile, ampak so zahtevo vložile kasneje na nepristojen organ, do izplačila višjih plač niso upravičene. V spornem obdobju so plače prejemale v skladu s pravnomočnimi odločbami tožene stranke.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – sklenitev sporazuma – ponudba – sprejem ponudbe – odpravnina
Ravnanje tožene stranke, ki je tožnici na podlagi njenega predloga zaključila delovno knjižico in jo odjavila iz zavarovanja, šteje za izjavo o sprejemu ponudbe sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Tako je bil sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi sklenjen s konkludentnim ravnanjem tožene stranke in je slednja dolžna tožnici izplačati odpravnino, ki je bila v predlogu sporazuma določena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL0062114
OZ člen 132, 168, 183, 239, 239/2, 243, 243/1. ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13/3-1, 27. ZPP člen 212, 313, 313/2.
izgubljeni dobiček – izgubljeni prihodek – nepremoženjska škoda zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe – pogodbena konkurenčna klavzula – dejanje nelojalne konkurence – odškodnina zaradi dejanja nelojalne konkurence – sklepčnost tožbe
Prihodek ne more služiti kot osnova za sklepanje o preprečitvi povečanja premoženja ter s tem za izračun škode iz naslova izgubljenega dobička.
Pravna oseba, katere ugled oziroma dobro ime je bilo okrnjeno zaradi dejanja nelojalne konkurence, je na načelni ravni sicer lahko upravičena do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, vendar pa mora biti poleg ostalih predpostavk odškodninske obveznosti plačati denarno odškodnino po 183. členu OZ v zvezi s 27. členom ZVK (dejanja nelojalne konkurence, vzročne zveze, krivde in okoliščin primera, ki opravičujejo denarno odškodnino) izkazan tudi nastanek škode, ki se kaže v okrnitvi ugleda in dobrega imena pravne osebe
Kadar protipravnost (kot predpostavka odškodninske odgovornosti) nastopi v pojavni obliki kršitve pogodbene obveznosti, se za odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo ta kršitev povzroči, uporabljajo pravila o poslovni odškodninski odgovornosti. Pravno priznana škoda, ki jo zakon predvideva za primer poslovne odškodninske odgovornosti, pa je samo premoženjska škoda. Že iz tega razloga zahtevek na povrnitev nepremoženjske škode iz 183. člena OZ, oprt na trditve o kršitvi pogodbene obveznosti tožene stranke, ne more biti utemeljen. V konkretnem primeru pa po presoji pritožbenega sodišča trditve tožeče stranke ne utemeljujejo škodne posledice - to je okrnitve ugleda in dobrega imena tožeče stranke. To pomeni, da je tožba v tem delu nesklepčna.
cesija – nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja - nakazilo
Določbo 421. člena OZ je treba interpretirati v skladu z načelnim izhodiščem o nevtralnosti dolžnikovega pravnega položaja. To pomeni, da je treba navedeno določbo razlagati v smeri, da lahko dolžnik proti prevzemniku, poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, uveljavlja tudi ugovore proti odstopniku, ki so bili utemeljeni pred njegovim zavedanjem o cesiji. Za časovno razmejitev glede obstoja napake ni odločilen element njena pojavnost, ampak njen vzrok.
Med tem ko je učinek cesije v spremembi pripadnosti obligacijske pravice oziroma v njenem prehodu iz premoženja enega subjekta v premoženje drugega, pa je učinek nakazila kot dvojne pooblastitve in sprejema nakazila zgolj v nastanku direktnega zahtevka asignatarja do asignata.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vestno opravljanje dela
Tožnica bi morala vestno opravljati svoje delo, denarne iztržke bi morala predati v blagajno in jih izkazati z računi, ne glede na to, ali je tožena stranka v zvezi s tem izdala posebno navodilo. Ker ni tako ravnala, ampak je povzročila manke, na katere jo je tožena stranka že opozarjala, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.
ZVITIZR člen 34, 35. ZIL-1 člen 47, 48, 48/1. ZIL člen 97.
blagovna znamka – kolektivna blagovna znamka - kršitev blagovne znamke - pogodbeni prenos znamke – univerzalni pravni naslednik družbe
Tudi pravice iz blagovne znamke so lahko predmet prenosa na podlagi pravnega posla. Tožena stranka, katere pravna prednica je torej soglašala s prenosom teh upravičenj na novega nosilca, se zato po prenehanju pogodbene podlage za uporabo znaka, ki je zaščiten kot blagovna znamka, ne more več sklicevati na uporabo tega znaka pred prijavo te pravice, ki je bila sicer podana s strani njenega pravnega prednika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – alkoholiziranost – utemeljen razlog
Glede na to, da je tožena stranka prisotnost alkohola v krvi tožnika merila šele popoldne, pri čemer je bila koncentracija alkohola v krvi nizka, in da tožnik spornega dne ni opravljal nobenih zadolžitev, ni podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0062148
ZIL-1 člen 18, 18/2, 123, 123/1. EPK člen 69.
kršitev patenta – obseg patentnega varstva – razlaga patentnih zahtevkov – začasna odredba – dokaz z izvedencem – produktna zaščita snovi – dokazni standard verjetnosti
Izvajanje dokazov z izvedenci v postopkih za izdajo začasne odredbe naj bo omejeno zgolj na tiste izjemne primere, ko se sodišče zaradi pomanjkanja ustreznih znanj ne bo moglo opredeliti niti do vprašanja, ali je predlagatelj začasne odredbe glede na podano trditveno podlago in ponujene druge dokaze in ob upoštevanju trditvene podlage in ponujene dokaze s strani dolžnika, s stopnjo verjetnosti uspel izkazati obstoj pravice predlagatelja in kršenje te pravice s strani dolžnika. Nižji dokazni standard v postopku odločanja o začasni odredbi sodišču omogoča, da o verjetnem obstoju relevantnih dejstev lahko sklepa že na podlagi drugih manj prepričljivih dokaznih sredstev.
Produktna zaščita snovi ne seže tako daleč, da bi pokrivala tudi druge snovi, ki s sprožanjem naravnih reakcij povzročijo nastajanje zaščitene snovi, četudi se druga snov proizvaja in daje na trg z namenom povzročanja naravne reakcije, preko katere v človeškem telesu nastaja zaščitena snov kot metabolit prve substance.
Razlaga obsega varstva evropskega patenta po eni strani ni omejena zgolj z dobesednim pomenom besedila patentnih zahtevkov, po drugi strani pa patentnih zahtevkov ni mogoče razlagati le kot smernice, ki bi jih bilo mogoče razširiti na tisto, za kar strokovnjak na podlagi proučitve opisa in skic meni, da je imetnik patenta želel zavarovati. Razlaga se mora torej gibati znotraj teh dveh skrajnosti, ki zagotavlja po eni strani primerno varstvo za imetnika patenta in razumno stopnjo pravne zanesljivosti za tretje osebe.
Do kod lahko seže odstopanje od besedne razlage patentnega zahtevka je mogoče odgovoriti le z upoštevanjem dodatnega elementa za razlago patentnih zahtevkov, to je opisa in skice, ki jih je imetnik patenta predložil ob uveljavljanju patentne zaščite.
zamudna sodba – pritožba – pravni interes – vpis delovne dobe v delovno knjižico
Tožnica ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo zoper zamudno sodbo v delu, v katerem je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, tako da se v tem delu pritožba zavrže.
Tožbeni zahtevek za vpis delovne dobe v delovno knjižico ni utemeljen, saj takšna obveznost delodajalca po 1. 1. 2009 ni več predpisana.
Sodišče ničnost sklepa presoja samo znotraj razlogov, kot jih uveljavlja stranka in nanje ne pazi, jih ne preverja po uradni dolžnosti.
Izostanek imenovanja posebnega zastopnika upravičuje k vložitvi tožbe v imenu družbe na zahtevo manjšine, zato ni mogoče šteti, da je sklep o vložitvi odškodninske tožbe, ki hkrati ne imenuje posebnega zastopnika, v takšnem nasprotju z zakonom, da bi slednje upravičevalo sodišče k njegovo razveljavitvi.
ZDR člen 11, 11/1, 75, 79, 80, 80/1, 81, 81/1, 204, 204/3. OZ člen 29.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sporazum o prenehanju delovnega razmerja – rok za sodno varstvo
Tožena stranka, ki ni sprejela tožničine ponudbe za sporazumno prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ni mogla brez volje oziroma soglasja tožnice ponudbe šteti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, podane s strani delavca. Njeno ravnanje, ko je zgolj na podlagi ponudbe delovno razmerje s zaključila, predstavlja poseg v pravice tožnice. Slednja je upravičena zahtevati sodno varstvo in sicer v tridesetih dneh od dneva, ko se je seznanila z opisanimi posegom v pravice.