pooblaščenec – pooblastilo – stroški - delni uspeh - pogodba o delu - pravočasno grajanje napak
Peti odst. 98. čl. ZPP se nanaša le na primer, ko odvetnik za stranko vloži vlogo, ki ji ne predloži pooblastila (v takšnem primeru pa sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže). V obravnavanem primeru torej ni šlo za vlogo, ampak za zastopanje na naroku.
S sklepom o zavrnitvi intervencije je sodišče odločilo o stranski intervenciji tretjetožene stranke, ne pa o pravici drugotožene stranke. Zato bi pritožbo zoper takšen sklep lahko vložila le tretjetožena stranka, ne pa drugotožena stranka, saj se sklep nanjo ne nanaša.
ZDR člen 11, 11/1, 75, 79, 80, 80/1, 81, 81/1, 204, 204/3. OZ člen 29.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sporazum o prenehanju delovnega razmerja – rok za sodno varstvo
Tožena stranka, ki ni sprejela tožničine ponudbe za sporazumno prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ni mogla brez volje oziroma soglasja tožnice ponudbe šteti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, podane s strani delavca. Njeno ravnanje, ko je zgolj na podlagi ponudbe delovno razmerje s zaključila, predstavlja poseg v pravice tožnice. Slednja je upravičena zahtevati sodno varstvo in sicer v tridesetih dneh od dneva, ko se je seznanila z opisanimi posegom v pravice.
zastaranje odškodninske terjatve – relativni zastaralni rok – vednost za povzročitelja škode
Po 1. odstavku 376. člena ZOR gre za relativni zastaralni rok, pri katerem morata biti oba elementa (vednost oškodovanca za škodo in povzročitelja) podana kumulativno, vezana sta na subjektivno sfero oškodovanca. Potrebno je upoštevati, da je relevantna oškodovančeva vednost o škodi in njenem povzročitelju (ki predstavlja začetek teka relativnega zastaranja terjatve) rezultat pravne presoje (uporabe materialnega prava) sodišča na podlagi ugotovljenih odločilnih dejstev.
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko izvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo nobene ovire, da bi prišel do teh podatkov. Tudi oškodovanec mora pri uveljavljanju svojih pravic ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva.
URS člen 156 , 160, 160/1, 160/1-1. ZPP člen 205, 205-6.
prekinitev pravdnega postopka zaradi vložitve pobude za oceno ustavnosti – pritožbeni razlogi zoper sklep o prekinitvi postopka
Pritožba temelji na zmotnem stališču, da so predmet preizkusa v primeru pritožbe zoper sklep o prekinitvi postopka predpostavke, na katerih temelji odločitev sodišča, da sproži postopek za oceno ustavnosti. Stališča, ki jih zastopa pritožnica, presegajo okvire instančnega preizkusa v postopku s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka na podlagi 156. čl. Ustave RS.
Presoja o tem, kateri zakon bi moralo sodišče uporabiti pri svojem odločanju, je namreč v domeni sodišča, ki v okviru svojih pristojnosti odloča o sami stvari. Vnaprejšnji instančni preizkus pravilnosti izbire prava bi v tem stadiju postopka pomenil nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem večstopenjskega odločanja in pravico strank do zajamčenih pravnih sredstev. Odločitev o skladnosti zakonov z ustavo pa spada med pristojnosti Ustavnega sodišča RS.
Tožeče stranke bi morale v treh mesecih od dneva objave odločbe Ustavnega sodišča RS, s katero je bila odpravljena določba 30. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu, zahtevati razporeditev v višji plačni razred na podlagi napredovanja. Ker tega niso storile, ampak so zahtevo vložile kasneje na nepristojen organ, do izplačila višjih plač niso upravičene. V spornem obdobju so plače prejemale v skladu s pravnomočnimi odločbami tožene stranke.
Tožena stranka je po vložitvi tožbe delno izpolnila tožbeni zahtevek, ostali del tožbenega zahtevka pa je bil zavrnjen zaradi odpovedi zahtevku, tako da je treba pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka šteti, kot da je tožnik s tožbenim zahtevkom deloma uspel.
zamudna sodba – pritožba – pravni interes – vpis delovne dobe v delovno knjižico
Tožnica ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo zoper zamudno sodbo v delu, v katerem je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, tako da se v tem delu pritožba zavrže.
Tožbeni zahtevek za vpis delovne dobe v delovno knjižico ni utemeljen, saj takšna obveznost delodajalca po 1. 1. 2009 ni več predpisana.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL0062114
OZ člen 132, 168, 183, 239, 239/2, 243, 243/1. ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13/3-1, 27. ZPP člen 212, 313, 313/2.
izgubljeni dobiček – izgubljeni prihodek – nepremoženjska škoda zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe – pogodbena konkurenčna klavzula – dejanje nelojalne konkurence – odškodnina zaradi dejanja nelojalne konkurence – sklepčnost tožbe
Prihodek ne more služiti kot osnova za sklepanje o preprečitvi povečanja premoženja ter s tem za izračun škode iz naslova izgubljenega dobička.
Pravna oseba, katere ugled oziroma dobro ime je bilo okrnjeno zaradi dejanja nelojalne konkurence, je na načelni ravni sicer lahko upravičena do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, vendar pa mora biti poleg ostalih predpostavk odškodninske obveznosti plačati denarno odškodnino po 183. členu OZ v zvezi s 27. členom ZVK (dejanja nelojalne konkurence, vzročne zveze, krivde in okoliščin primera, ki opravičujejo denarno odškodnino) izkazan tudi nastanek škode, ki se kaže v okrnitvi ugleda in dobrega imena pravne osebe
Kadar protipravnost (kot predpostavka odškodninske odgovornosti) nastopi v pojavni obliki kršitve pogodbene obveznosti, se za odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo ta kršitev povzroči, uporabljajo pravila o poslovni odškodninski odgovornosti. Pravno priznana škoda, ki jo zakon predvideva za primer poslovne odškodninske odgovornosti, pa je samo premoženjska škoda. Že iz tega razloga zahtevek na povrnitev nepremoženjske škode iz 183. člena OZ, oprt na trditve o kršitvi pogodbene obveznosti tožene stranke, ne more biti utemeljen. V konkretnem primeru pa po presoji pritožbenega sodišča trditve tožeče stranke ne utemeljujejo škodne posledice - to je okrnitve ugleda in dobrega imena tožeče stranke. To pomeni, da je tožba v tem delu nesklepčna.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062139
ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/5. ZIL-1 člen 42, 42/1, 47, 47/1, 47/1-b.
obseg varstva blagovne znamke – slogan – kombinacija znakov zavarovanih z eno znamko – opisni pomen besed – razlikovalni učinek blagovne znamke – prekluzija pred prvim narokom za glavno obravnavo – usmerjeno opozorilo sodišča
Neodziv strank na poziv sodišča v smislu 1. odstavka 286. a člena ZPP ima za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb in predlaganja dokazov s strani strank še pred prvim narokom na glavno obravnavo samo pod predpostavko, da je sodišče usmerjeno opozorilo pravdni stranki, na katera posamezna vprašanja glede konkretnih okoliščin naj dopolnijo trditveno podlago in ponudijo dokaze.
Kadar je blagovna znamka sestavljena iz kombinacije večih znakov v smislu 1. odstavka 42. člena ZIL-1, je kršitev take blagovne znamke podana tudi z uporabo posameznega od znakov, vključenih v blagovno znamko. Vendar to velja samo pod predpostavko, da takšen znak v blagovni znamki (v kateri je vključen v kombinaciji z drugimi znaki) ustvarja razlikovalni učinek za blago ali storitev, za katero je uveljavljana registracija blagovne znamke. Če blagovna znamka vsebuje med drugim tudi kombinacijo več besed v smislu slogana, to ne pomeni, da seže zaščita blagovne znamke tako daleč, da bi imetnik pravice lahko prepovedal uporabo tudi tistih besed, ki imajo zgolj opisni oziroma pojasnjevalni namen in s tem ne ustvarjajo razlikovalnega učinka blagovne znamke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062120
OZ člen 6, 125, 125/1, 131, 171, 239, 264. ZSV člen 37.
pogodba o najemu poslovnega prostora – preventivno varovanje območja – primerna skrbnost – skrbnost dobrega strokovnjaka – prispevek oškodovanca – ugovor pasivne legitimacije – kršitev pogodbe – obstoj pogodbenega razmerja – poslovna odškodninska odgovornost
Če se ugotovi, da so vlomilci vstopili v poslovni prostor skozi strop enostavno, brez premagovanja večjih ovir, se je treba vprašati, ali je prvotožena stranka pri opravljanju svojih pogodbenih obveznosti (preventivnem varovanju območja) pokazala primerno skrbnost. Upoštevati je treba, da je do vloma prišlo na nenavaden način: nedvomno pričakovanja strank ob podpisu pogodbe niso bila takšna glede varovanja območja, ampak je tožeča stranka utemeljeno pričakovala, da bo ne le ona sama varovala poslovne prostore ampak, da bo tudi prvotožena stranka s preventivnim varovanjem območja (in tudi skupnih delov objekta) storila vse, da se prepreči ali zmanjša možnost rizika vloma.
Ker tožeča stranka ni stranka pogodbenega razmerja, proti drugotoženi stranki ne more uveljavljati zahtevkov zaradi nepravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti iz pogodbenega razmerja s prvotoženo stranko. Zmotno je stališče, da ni pomembno, na kakšen način je bila drugotožena stranka zadolžena za skrbno varovanje. Tožeča stranka se na neposlovno odškodninsko odgovornost ne more sklicevati mimo sklenjene pogodbe ter pri tem navajati, da je drugotožena stranka kršila določila sklenjene pogodbe, saj gre pri domnevnem neskrbnem ravnanju drugotožene stranke eventuelno za kršitev pogodbenih obveznosti.
regresna pravica ZZZS – odškodninska odgovornost delodajalca – poškodba delavca pri delu – zdrs rovokopača v jamo – konkretna opredelitev kršitev higiensko-sanitarnih ukrepov
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi glede na določbo 1. odst. 87. člena ZZVZZ in ugotovljeni način nastanka nesreče pri delu, tožeča stranka morala navesti konkretno kateri higiensko-sanitarni ukrepi niso bili ustrezno izvedeni pri prvi toženi stranki kot delodajalcu, ki pa morajo biti v vzročni zvezi z nastankom nesreče pri delu.
pravdna sposobnost – prekinitev postopka – dvom v pravdno sposobnost – prekinitev postopka zaradi uvedenega postopka zaradi odvzema poslovne sposobnosti – nedovoljena pritožba – pravni interes – postavitev začasnega zastopnika
Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost ni razlog za prekinitev postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0062086
ZPP člen 5, 70, 70/6, 184, 184/3, 339/1, 339/2-8. ZMZPP člen 12, 12/1.
zastaranje terjatve - kršitev pravice do izjave - pristop k dolgu - sprememba pravne podlage tožbenega zahtevka - sklenitev pogodbe o pristopu k dolgu - motiv za spremembo pravne podlage tožbenega zahtevka - odločanje v mejah trditev - vsebina tujega prava - tek zastaralnega roka v primeru pristopa k dolgu - prekinitev izmenjave pripravljalnih vlog - izločitev sodnika iz razloga nepristranskosti
Tožena stranka gradi svoj pritožbeni očitek na napačnem materialnopravnem izhodišču, da velja za vsebino tujega prava pravilo o dokaznem bremenu. Iz 1. odstavka 12. člena ZMZPP – izhaja, da tudi glede vsebine tujega prava velja pravilo iura novit curia, kar pomeni, da opustitev predložitve prevodov o vsebini tujega prava ne more imeti za posledico zaključka, da stranka vsebine tujega prava ni dokazala.
Vstop tretje osebe v zavezo poleg dolžnika ne vpliva na tek zastaranja terjatve, ki jo ima upnik do dolžnika. Čas, ko je dolgoval samo glavni dolžnik, se prišteje času, ko je poleg glavnega dolžnika dolgoval tudi pristopnik k dolgu.
V spornem procesnem sklepu, s katerim je sodišče pravdnima strankama naložilo, da poskrbita za prevod dopisa v zvezi z vsebino nemškega prava v nemški jezik, je sodišče razkrilo začasno pravno kvalifikacijo spornega razmerja, kar je sicer sestavni del sodnikovega dela, ko ugotavlja možne pravne podlage spornega razmerja. Zato ni šlo za prejudiciranje v zadevi. Sploh pa je sodišče prve stopnje svojo odločitev o tem, da gre za pristop k dolgu, izčrpno obrazložilo v sodbi. Ta obrazložitev pa je bila tudi predmet pritožbenega preizkusa.
PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC0002719
ZPP člen 95, 96, 98, 98. OZ člen 75, 77. ZGD-1 člen 295, 296, 298, 390.
pooblastilo – oblika pooblastila – preklic pooblastila – sklicatelj skupščine – delničar kot predlagatelj dodatne točke dnevnega reda – sklic skupščine – preklic skupščine
Preklic zasedanja že sklicane skupščine je nedvomno poslovna odločitev uprave, ki mora biti hitro sporočena, da je učinkovita in to je mogoče doseči le tako, da ni vezana na nek formalni postopek, pač pa mora biti izražena na način, ki ga zazna vsak povprečno skrben delničar.
Pravno odločilen za presojo ali gre za spontano skupščino ali ne, je trenutek veljavnega preklica skupščine in od tedaj dalje, ko postane preklic pravno učinkovit in zavezujoč, se pretrga vez med poprej veljavno sklicano skupščino in morebitno skupščino, ki jo delničarji, ki so se nameravali udeležiti sklicane skupščine, izvedejo kljub preklicu. Delničarji, ki so sicer prišli na zasedanje na podlagi veljavnega sklica, od trenutka učinkovanja preklica dalje niso več delničarji, ki bi se zbrali na podlagi veljavnega sklica, saj jim je takšen položaj prenehal sočasno s preklicem.
OZ člen 6, 6/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 187. ZVCP-1 člen 40, 40/3.
nevarna dejavnost – miniranje – soprispevek – soodgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – vožnja mimo kolone
Sodišče prve stopnje je dalo premalo teže neustreznemu in malomarnemu ravnanju tožnice, ki je bilo (tudi) vzrok za nastanek obravnavanega škodnega dogodka.
Načelo vzajemnosti in solidarnosti članov Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije mora biti zagotovljeno z obravnavanjem članov v okviru pravic in obveznosti, ki so jih z zavarovalnimi pogodbami prevzeli in pridobili.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0063009
ZOR člen 149. OZ člen 126.
mandatna pogodba – indirektno zastopanje – dogovor o koristi za tretjega – nakup stanovanja s strani imetnika stanovanjske pravice – pridobitev lastninske pravice s strani tujca
Razmerje med toženo stranko in materjo pravdnih strank je mogoče opredeliti kot mandatno razmerje, na podlagi katerega je tožena stranka kot mandatar sklenila prodajno pogodbo v svojem imenu, vendar za račun matere pravdnih strank kot mandanta (gre za indirektno zastopanje), pri čemer se je tožena stranka zavezala prenesti koristi iz takšnega pravnega posla (torej lastninsko pravico na sporni nepremičnini) na tožečo stranko, ko bo le-ta pridobila državljanstvo in bo nepremičnina tudi v celoti plačana. Gre torej za mandatno razmerje, s katerim je bila dogovorjena korist za tretjega. Na podlagi takšnega dogovora pa je tožeča stranka pridobila samostojno pravico do izgovorjene koristi.
Posel ni v nasprotju s kogentnimi normami SZ o pridobivanju lastninske pravice na nepremičninah s strani imetnikov stanovanjskih pravic. Učinek razmerja ni v nasprotju z namenom zakona, tj. da lastninsko pravico na nepremičninah pridobijo pod ugodnimi pogoji slovenski državljani. Dogovor je pravnoekonomsko učinkoval zgolj tako, da je tožeči stranki omogočil nakup sporne nepremičnine po ceni ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, pri čemer je bila njena izročitev odložena na nedoločen čas v prihodnosti, tj. ko bo kupnina za sporno nepremičnino v celoti plačana, tožeča stranka pa bo pridobila slovensko državljanstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062149
ZPP člen 7, 7/1. OZ člen 131.
trditveno breme – nastanek škode
Vrednost viličarja, ki predstavlja odškodnino zaradi izgube le-tega, ni mogoče povečati za DDV. Ker tožeča stranka tudi ni konkretno pojasnila nastanek škode v zvezi z DDV, njenega zahtevka v tem obsegu ni bilo mogoče preizkusiti.