Nedopustno ravnanje je ravnanje, ki odstopa od standarda profesionalne skrbnosti in katerega predvidljiva posledica je nastanek škode. Iz trditvene podlage mora biti razvidna vsebina kršitve dolžnega ravnanja.
odvetniški stroški - nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - nagrada za postopek
Skladno z drugim odstavkom tar. št. 3100 Tarife tožena stranka ni upravičena do povrnitve nagrade za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, saj se ta všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.
pravdna sposobnost – prekinitev postopka – dvom v pravdno sposobnost - prekinitev postopka zaradi uvedenega postopka zaradi odvzema poslovne sposobnosti – začasni zastopnik – skrbnik za poseben primer – nedovoljena pritožba – pravni interes
Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost ni razlog za prekinitev postopka.
ZZK-1 člen 124, 125, 125/1, 161, 161/3, 161/3-2, 234. ZPP člen 328.
etažna lastnina – vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižni predlog – zahtevek za vpis lastninske pravice
Dokler etažna lastnina ni vzpostavljena, se predlagateljica na posameznem delu stavbe ne more vpisati kot lastnica.
Zemljiškoknjižno sodišče odloča v okviru predloga in v mejah zahtevkov za vpis, zato mora biti predlog (zahtevek) za vpis lastninske pravice na delu stavbe pravilno oblikovan, poleg tega pa se morajo podatki predloga in listine, ki naj ga utemeljujejo, natančno ujemati.
pravdna sposobnost – prekinitev postopka – dvom v pravdno sposobnost – prekinitev postopka zaradi uvedenega postopka zaradi odvzema poslovne sposobnosti – nedovoljena pritožba – pravni interes – postavitev začasnega zastopnika
Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost ni razlog za prekinitev postopka.
neplačilo obveznosti – ustavitev dobave električne energije – prošnja za obročno plačilo
Prva toženka je tožniku zaradi njegovih neporavnanih obveznosti smela ustaviti dobavo električne energije kljub njegovi prošnji za obročno plačilo. Odločitev o tem, ali bo dolžniku zapadle obveznosti dovolil njeno obročno plačilo, je namreč vedno stvar upnika in je dolžnik ne more izsiliti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062463
SPZ člen 88, 217, 217/1. ZPP člen 8, 182, 182/3.
priposestvovanje stvarne služnosti – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi
Razveljavitev odločitve o primarnem tožbenem zahtevku, narekuje razveljavitev odločitve o eventualnem tožbenem zahtevku. Eventualni tožbeni zahtevek je namreč postavljen le za primer, če bo primarni tožbeni zahtevek (v celoti) zavrnjen.
Tradicionalno velja, da služnost voženj vsebuje tudi služnost pešpoti. Uporaba moderne kmetijske mehanizacije ne pomeni razširitve služnosti, če je namen gospodujočega zemljišča ostal isti oz. če se vsebina služnosti ne spremeni (v konkretnem primeru gre še za kmetijsko zemljišče) in je pot dovolj utrjena in široka, da prenese novo obremenitev.
OZ člen 316, 316-3, 353. KZ člen 221, 221/1, 221/3, 244.
zastaranje – izključitev pobota
V primeru obsodilne sodbe v kazenskem postopku se zastaranje pretrga in začne ponovno teči s pravnomočnostjo kazenske sodbe. V primeru obsodbe za naklepno kaznivo dejanje je izključen pobotni ugovor.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0063009
ZOR člen 149. OZ člen 126.
mandatna pogodba – indirektno zastopanje – dogovor o koristi za tretjega – nakup stanovanja s strani imetnika stanovanjske pravice – pridobitev lastninske pravice s strani tujca
Razmerje med toženo stranko in materjo pravdnih strank je mogoče opredeliti kot mandatno razmerje, na podlagi katerega je tožena stranka kot mandatar sklenila prodajno pogodbo v svojem imenu, vendar za račun matere pravdnih strank kot mandanta (gre za indirektno zastopanje), pri čemer se je tožena stranka zavezala prenesti koristi iz takšnega pravnega posla (torej lastninsko pravico na sporni nepremičnini) na tožečo stranko, ko bo le-ta pridobila državljanstvo in bo nepremičnina tudi v celoti plačana. Gre torej za mandatno razmerje, s katerim je bila dogovorjena korist za tretjega. Na podlagi takšnega dogovora pa je tožeča stranka pridobila samostojno pravico do izgovorjene koristi.
Posel ni v nasprotju s kogentnimi normami SZ o pridobivanju lastninske pravice na nepremičninah s strani imetnikov stanovanjskih pravic. Učinek razmerja ni v nasprotju z namenom zakona, tj. da lastninsko pravico na nepremičninah pridobijo pod ugodnimi pogoji slovenski državljani. Dogovor je pravnoekonomsko učinkoval zgolj tako, da je tožeči stranki omogočil nakup sporne nepremičnine po ceni ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, pri čemer je bila njena izročitev odložena na nedoločen čas v prihodnosti, tj. ko bo kupnina za sporno nepremičnino v celoti plačana, tožeča stranka pa bo pridobila slovensko državljanstvo.
Načelo vzajemnosti in solidarnosti članov Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije mora biti zagotovljeno z obravnavanjem članov v okviru pravic in obveznosti, ki so jih z zavarovalnimi pogodbami prevzeli in pridobili.
URS člen 60. ZASP-B člen 26, 26/3. ZASP člen 153, 153/2. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
male avtorske pravice – valorizacija nadomestila – uporaba pravilnika – valorizacija avtorskega nadomestila – neenotna sodna praksa
Tudi po uveljavitvi ZASP-B je treba uporabiti pravilo 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, ki je predvideval valorizacijo avtorskega nadomestila za male avtorske pravice.
zakonske zamudne obresti – zapadlost terjatve – pogodbeno določena zapadlost terjatve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – nesklepčnost obrestnega dela tožbenega zahtevka
Določba 5.5 pogodbe pomeni avtonomno materialno pravo glede vprašanja zapadlosti vtoževane terjatve. V skladu s to materialnopravno podlago bi morala torej tožeča stranka, da bi utemeljila obrestni del svojega tožbenega zahtevka, navesti, kdaj je toženi stranki izročila bančno garancijo poslovne banke za odpravo napak v garancijski dobi. Ker tega ni storila, torej ni podala relevantnih trditev o zapadlosti svoje terjatve, je njen tožbeni zahtevek v obrestnem delu nesklepčen. Vendar pa je tožeča stranka le upravičena do dela zakonskih zamudnih obresti kot posledici zamude s plačilom.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 232, 232/4.
procesne predpostavke za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom – stopnja verjetnosti pri ugotavljanju obstoja terjatve
V stečajnem postopku mora sodišče v okviru ugotavljanja, ali so podane procesne predpostavke za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, ugotoviti, ali obstoji upnikova terjatev do dolžnika s stopnjo verjetnosti, ne glede na to da bo o sami terjatvi s stopnjo gotovosti odločeno posebej v pravdnem postopku.
preprečevanje nasilja v družini – ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve – prepovedi zaradi nasilnih dejanj – podaljšanje ukrepa – pravni interes za pritožbo
Ker je bil ukrep podaljšan za 6 mesecev in je ta čas ob vložitvi obravnavane pritožbe že potekel, pritožnik nima interesa za vložitev pritožbe proti sklepu o zavrnitvi ugovora zoper sklep o odreditvi ukrepov iz 1. in 2. odstavka 19. člena ZPND.
ZPP člen 337, 337/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/8, 48/9.
odmera stroškov izvedenca - izplačilo stroškov po zastopniku - prekluzija
V skladu z 8. in 9. odstavkom 48. člena Pravilnika o izvedencih in sodnih cenilcih se izplačilo izvedencu opravi na njegov osebni račun, če pa izvedenec uveljavlja izplačilo po zastopniku, ki je lahko fizična ali pravna oseba, se stroški zastopanja izplačajo v breme odmerjenih stroškov in nagrad. Glede na to, da je izvedenec v stroškovniku sodišču predlagal, da tovrstne stroške nakaže na transakcijski račun geodetskega podjetja, predložil pa je tudi račun o odmeri stroškov in nagrade v višini 959,80 EUR, bi prvostopenjsko sodišče moralo njegovemu predlogu ugoditi.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiva zamuda stranke – napačno vročanje s strani sodišča
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je (le) opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki. V tem postopku pa prvo toženec zatrjuje, da ni opravil pravdnega dejanja zaradi napake prvega sodišča pri vročitvi tožbe. V takšnih primerih stranka lahko izpodbija sklep le s pritožbo in ne s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, zato je bil njen predlog zavrnjen.
Izhodišče za iskanje okvira pričakovanosti in prepričljivosti je posebej skrben človek. Sodišče mora torej presoditi, kako bi v enaki situaciji ravnal posebej skrben človek oz. ali bi lahko na potek dogodkov vplival tako, da bi škodo preprečil.