Izvedenec v izvidu ugotovi dejstva, v mnenju pa poda svoj strokovni sklep, zato dolžina mnenja ni merilo za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja.
Poštni stroški spadajo pod „ostale materialne stroške“ iz 3. odstavka 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih, ki jih je sodišče priznalo v višini 15% od odmerjene nagrade.
Čeprav je tožnik s tožbo uveljavlja reparacijski zahtevek za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja le opisno (po temelju, ne da bi točno določil mesečne zneske reparacije), to ni ovira, da med postopkom predlaga izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, ker je reparacijski zahtevek določljiv in dovolj konkretiziran.
ZDSS člen 28, 28/2. ZPP člen 115, 115/2, 117, 117/2, 188, 188/3. ZZVZZ člen 80a.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – opravičljiv razlog
Ker tožnica potrdila o nezmožnosti iz opravičljivih razlogov za izostanek z naroka za glavno obravnavo ni predložila na predpisanem obrazcu, ki bi ga potrdil osebni zdravnik (ampak le potrdilo zobozdravnice, da se je zaradi zobobola oglasila pri njej), predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
Pomembna je vsebina ugovora, in sicer, katere svoje navedbe je dolžnik v ugovoru dokazoval s spornimi dopisi, ne pa, kaj bi morebiti poleg v ugovoru zatrjevanega še lahko izhajalo iz predloženih dokazov.
ZP-1 člen 19, 19/5, 202, 202/b, 202b/5, 202c, 202c/3.
predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge – premoženjsko stanje storilca – stanje v času odločanja
Čeprav lahko tudi dohodki, ki jih je storilec prejemal v preteklosti, vplivajo na njegovo premoženjsko stanje, je pri odločanju o utemeljenosti predloga za nadomestitev globe treba upoštevati premoženjske in socialne razmere storilca v času odločanja.
ZP-1 člen 22, 22/3. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – rok za udeležbo – pogoji za izbris kazenskih točk
Ker storilec programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo ni opravil v roku, ki mu ga je določil pristojni organ, do izbrisa 4 kazenskih točk ni upravičen in opravljenega tečaja varne vožnje v predmetnem postopku ni mogoče upoštevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056190
ZZZDR člen 123, 129, 129a. ZPP člen 115, 115/2, 258, 258/2, 349.
preživljanje mladoletnih otrok – odmera preživnine – zmožnosti staršev – potrebe mladoletnega otroka – pritožbena obravnava – izostanek z naroka – zdravniško potrdilo
Odmera preživnine.
Kadar se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, svojega izostanka ne more opravičiti zgolj s predložitvijo zdravniškega potrdila. Potrdilo mora biti takšno, da sodišču omogoča, da na njegovi podlagi in upoštevaje druge pomembne okoliščine ugotovi oziroma se prepriča, ali je izostanek dejansko opravičljiv.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da subjekt vpisa ugovoru ni priložil dokazov o tem, da je lastnik objekta na novem poslovnem naslovu ali da ima prej omenjeno dovoljenje lastnika. V zvezi s tem je neutemeljen pritožbeni očitek, da ga sodišče ni opozorilo na nepopolnost njegove vloge, saj 4. odst. 435. čl. ZFPPIPP jasno določa, da je treba že ugovoru priložiti dokaze o zatrjevanih dejstvih, posebej pa je v 6. odst. istega člena določeno tudi, da se v primeru nepredložitve listinskih dokazov ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah.
ZZVZZ člen 84, 85. ZUP člen 125, 144, 207, 210, 222, 256. ZDSS-1 člen 63, 66, 72, 73. ZPP člen 105.
dokončna odločba - sodno varstvo
Dopis direkcije tožene stranke, s katerim se pojasnjuje pogoje pridobitve statusa zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki nima sestavin pisne odločbe, ni dokončna odločba, zoper katero bi bilo dopustno vložiti tožbo v socialnem sporu.
Tožena stranka je podala na pisno mnenje sodnega izvedenca pripombe, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje ali zaslišati izvedenca ali pa dopustiti dopolnitve k izvedenskemu mnenju. Ker tega ni storilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, pa tudi dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZDR člen 5, 57, 57/1, 60, 60/1, 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku
Tožena stranka kot delodajalec, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja zaposlitve, se ne more razbremeniti odgovornosti za škodo, ki jo je utrpela tožnica (ki je bila pri njej zaposlena) pri uporabniku. Za škodo je krivdno odgovorna, ker pred začetkom dela ni pregledala prostorov, v katerih se je delo opravljalo, ker je tožnica delo opravljala brez predhodnega preizkusa iz varstva pri delu in ker tožnice o opravljanju dela ni posebej poučila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – upokojitev – odpravnina
Ob ugotovitvi, da je tožnici delovno razmerje zakonito prenehalo zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni upravičena do odpravnine ob upokojitvi, čeprav se je naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja upokojila.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – smrt sina oziroma brata - krog upravičencev do odškodnine iz naslova smrti bližnjega
Ostali tožniki, bratje pokojnega, zahtevajo odškodnino za duševne bolečine zaradi smrti brata na podlagi 3. odstavka 201. člena ZOR. Takšno odškodnino je mogoče prisoditi bratom in sestram, če je med njimi in umrlim oziroma poškodovanim obstajala trajnejša življenjska skupnost. ZOR torej v tej določbi opredeljuje krog upravičencev do tovrstne odškodnine. V njem so tudi bratje in sestre pokojnega, vendar le ob izkazani predpostavki obstoja trajnejše življenjske skupnosti.
odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je utemeljen. Prvostopenjska odločba toženca, s katero je bila tožnici kot zunajzakonski partnerici pokojnega priznana pravica do družinske pokojnine, je bila v revizijskem postopku pri tožencu razveljavljena (iz razloga, ker dokazni postopek ni zadostoval za ugotovitev zunajzakonske skupnosti med tožnico in pokojnim) ter vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Po ustrezni dopolnitvi dokaznega postopka je toženec izdal odločbo o priznanju pravice do družinske pokojnine za nazaj. Ta odločba je v neposredni zvezi z razveljavljeno odločbo. Če bi bila ta odločba ustrezna, bi bila tožnici že tedaj priznana pravica do družinske pokojnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sodno varstvo
Delodajalec ne more s samostojno tožbo izpodbijati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, tudi če gre za izredno odpoved delavca, jo mora delodajalec kot odpoved pogodbe o zaposlitvi upoštevati. Zakonitost oziroma utemeljenost izredne odpovedi se namreč lahko ugotavlja le posredno: ali pri presoji utemeljenosti zahtevka delavca za odpravnino in odškodnino ali pri presoji zahtevka delodajalca za plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi in takojšnjega prenehanja dela.
soglasje volj – nesporazum o naravi pogodbe – neupravičena obogatitev – bistvena sestavina pogodbe
Dejanska ugotovitev, da je obstajalo soglasje med strankama le glede prenehanja najema (kar očitno ni sporno med strankama) in prepustitvi opreme, še ni zadostna za utemeljitev pravne podlage za razpolaganje tožene stranke s to opremo. Očitno sta pravdni stranki prepustitev opreme toženi stranki razumeli na različnih pravnih podlagah sklenjenega dogovora. Če je tožeča stranka prepustitev opreme razumela v smislu izročitve opreme po (kupoprodajni) pogodbi, tožena stranka pa v smislu dogovora o nadomestni izpolnitvi oz. izročitvi v prodajo, gre za očiten nesporazum o naravi pogodbe, iz česar ni mogoče sklepati na nastanek pogodbenih obveznosti, četudi je obstajalo soglasje glede posameznih skupnih elementov pogodbe.
ZPP člen 163, 163/1, 163/3. ZIZ člen 197, 197/1, 197/-1, 197/1-2, 197/1-3, 198, 198/1, 198/4. ZDavP-1 člen 2, 2/2, 26, 131, 131/3. ZDS-1 člen 5, 5/1. ZDPN-2 člen 14. ZPIZ-1 člen 228. ZZVZZ člen 58. ZPSV člen 15, 15/1.
izvršba na nepremičnine – sklep o poplačilu – izpodbijanje terjatev – stroški izvršilnega postopka – vrstni red terjatev – prednostne terjatve – prednost pri poplačilu terjatve – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davki – davščine – dohodek lokalne skupnosti – terjatev iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje – zapadlost terjatve – izvršljivost terjatve – terjatev države - terjatev iz delovnega razmerja – varstvo hipotekarnega upnika
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je res dohodek lokalne skupnosti, vendar vseeno predstavlja „davščino“ iz 2. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ.
Sodišče mora pri poplačilu terjatev RS iz naslova davkov po 2. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ upoštevati, da se ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, pri prodaji (nepremičnine) na javni dražbi zamudne obresti ne zaračunavajo.
Republika Slovenija (in ne delavec) je neodvisno od tega, ali se v postopku delitve kupnine uveljavlja tudi terjatev iz delovnega razmerja, upravičena nastopati kot upnica in zahtevati prednostno poplačilo terjatev iz naslova prispevkov za socialno varnost v skladu s 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ.
26. člen in tretji odstavek 131. člena ZdavP-1 ne obravnavata pojma zapadlosti terjatve ampak izvršljivost terjatve, ki je vedno vezana (tudi) na iztek roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, zato ne dajeta prepričljive podlage za zaključek, da je datum zapadlosti enak datumu izvršljivosti. Besedno zvezo „zapadle za zadnje leto“ je treba razumeti tako, da se prednostno poplačajo tiste terjatve, za katere je podlaga za plačilo nastala v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, podlago pa predstavlja odločba pristojnega organa, s katero so terjatve ugotovljene in naložene v plačilo.
Vse terjatve iz 2. in. 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (in ne le prispevki za socialno zavarovanje) se prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, za preostalo obdobje (zapadle več kot eno leto nazaj) pa po času pridobitve zastavnih pravic.
javni uslužbenec – sklep o razporeditvi – delovne potrebe – razlika v plači
Tožnica bi bila ob ugotovljeni nezakonitosti sklepov o razporeditvi upravičena do reparacijskega zahtevka zaradi prikrajšanja pri plači ne glede na to, ali je zahtevek v tožbi opredelila kot zahtevek za plačilo razlike v plači ali kot odškodninski zahtevek.
časovne meje pravnomočnosti – dejstva nastala po izdaji prvostopenjske sodbe
Sodišče prve stopnje lahko v svoji odločitvi upošteva le pravnorelevantna dejstva, ki so se zgodila do konca glavne obravnave, če se stranke na njih sklicujejo. Pritožbeno sodišče pa je pri preizkusu sodbe glede pravnorelevantnih dejstev vezano na tista, ki so bila zatrjevana v postopku na prvi stopnji. To pa pomeni, da dejstvo, ki se je zgodilo po izdaji sodbe, v nobenem primeru ne more vplivati na njeno pravilnost in ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
Naj se zdi še tako nesmiselno, bo moralo v novem postopku prvostopno sodišče, če se stranki glede pravdnih stroškov ne bosta pogodili, izvesti dokazni postopek in v svrho pravilne odločitve stroškovnega dela sklepa izvesti predlagane dokaze samo zato, da se bo dokopalo do zaključka, katera stranka mora nositi stroške te pravde.