izločitev iz zapuščine – terjatev dediča do zapuščine - obligacijski zahtevek
Ni mogoče trditi, da se s tožbenim zahtevkom, s katerim tožnik od tožencev zahteva plačilo določenega zneska, ugotavlja obseg zapuščine. Znesek, ki ga tožnik zahteva, je njegova terjatev, za katero trdi, da jo ima kot upnik zapuščine. Gre torej za zatrjevani zapustničin dolg do tožnika, ki ga bo tožnik, ki je dedič, lahko uveljavljal v delitvenem postopku.
RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060705
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2, 105/3. ZNP člen 140.
odškodnina za razlaščeno nepremičnino – obresti – stroški postopka
Obresti od odškodnine ne gredo od izdaje odločbe o razlastitvi.
Odškodnina za razlaščeno nepremičnino pa tudi po vsebini ni enaka odškodnini po določbah obligacijskega zakonika, kajti ne gre za škodo, ki bi nastala zaradi nedopustnega ravnanja, pač pa gre za pravico do povrnitve prikrajšanja, čeprav škoda izvira iz dopustnega ravnanja.
zaznamba spora o pridobitvi pravice – pogoji za zaznambo spora – vrsta spora – ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev
Tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičninah, po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze je podlaga za zaznambo spora.
podružnica – sedež družbe – firma – nepravilna oznaka sedeža družbe – opomin – nepravilno zaračunana obveznost
Dejstvo, da je bil v kreditni pogodbi poleg sicer pravilno navedene firme tožeče stranke, naveden napačen sedež, ne pomeni, da je bila označena druga oziroma
neobstoječa pravna oseba.
Dejstvo, da tožeča stranka v opominih ni povsem pravilno izračunala višine obveznosti tožene stranke (v nasprotju z zakonom je obrestovala tudi zapadle in neplačane obresti), ne vpliva na upravičenost tožeče stranke do plačila stroškov opomina. Dejstvo, da je opomine izdelala podružnica oziroma da v njih ni naveden pravilen sedež pravne osebe, pa tudi ne more imeti za posledico „ničnosti“ opominov, saj sme (tudi) podružnica opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba.
vložitev pritožbe – več zakonitih zastopnikov – skupno zastopanje
Kadar lahko zakoniti zastopniki le skupaj veljavno zastopajo družbo, velja to tako na materialnopravnem področju kot tudi za opravljanje procesnih dejanj. Če v takšnem primeru procesno dejanje opravi le eden od zakonitih zastopnikov (na primer v imenu pravne osebe vloži pritožbo), se šteje, da takšnega dejanja ni opravil pravi zakoniti zastopnik oziroma upravičena oseba.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0003067
KZ-1 člen 324, 324/1. ZKP člen 253, 253/1.
predrzna vožnja v cestnem prometu – izvedenec – pregled predmetov
Za storitev kaznivega dejanja predrzne vožnje v cestnem prometu po 324. členu KZ-1 ne zadostuje, da storilec ravna na enega izmed načinov, taksativno naštetih v prvem odstavku 324. člena KZ-1, pač pa se mora takšnemu ravnanju pridružiti še dodatna kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa, s katero storilec povzroči konkretno ogrozitveno posledico.
Obtoženčeva pravica do obrambe ni bila kršena s tem, ko z zagovornikom nista bila navzoča pri računalniški simulaciji prometne nesreče, ki jo je opravil izvedenec. Po prvem odstavku 253. člena ZKP izvedeneC pregleda predmete v navzočnosti organa, ki vodi postopek in zapisnikarja, razen če za pregled potrebna dolgotrajna preiskava ali če se preiskava opravi v zavodu oziroma pri državnem organu ali če je to iz moralnih oziroma neprimerno. ZKP pa izvedencu ne nalaga dolžnosti, da o izvedenstvu obvešča stranke ter jih vabi k navzočnosti pri izdelavi izvedenskega mnenja.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za ugovor – bolniška odsotnost delavke – organizacija sprejemanja sodnih pošiljk
Dolžnik, ki je pravna oseba ni zamudil roka za ugovor iz upravičenega razloga, saj bi si moral delo organizirati tako, da bi sprejemanje sodnih pošiljk in tudi odgovarjanje nanje, ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih, potekalo normalno in nemoteno, zaradi česar je njegov ugovor zoper sklep o izvršbi prepozen in ga je bilo treba iz tega zavreči.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0021098
ZIZ člen 44, 44/3, 62, 62/2. ZMZPP člen 63, 63/1. ZPP člen 431, 431/1, 433, 433/2. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/1, 5/1-a.
izvršba na podlagi verodostojne listine - dolžnik s sedežem v drugi državi članici EU - izvršba na sredstva pri organizaciji za plačilni promet v drugi državi članici EU - dovolitev izvršbe, ki jo je treba opraviti v drugi državi članici EU - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba Bruseljske uredbe I
Upnik je predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine za izterjavo njegove denarne terjatve na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, pri čemer je iz v predlogu navedenih podatkov razvidno, da predlaga rubež in prenos teh sredstev iz računa, ki ga ima dolžnik odprtega pri eni izmed bank v navedeni državi članici EU. V skladu z določilom prvega odstavka 63. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku – ZMZPP nobeno od sodišč v Republiki Sloveniji ni pristojno za dovolitev in opravo izvršbe v obravnavani zadevi, saj se ta glede na predlagano sredstvo izvršbe nikoli ne bi opravljala na območju Republike Slovenije. Kadar upnik vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi neizpolnitve svojih denarnih terjatev s strani dolžnika na pristojno izvršilno sodišče, se na podlagi takšnega predloga zoper dolžnika uvede izvršilni postopek, in ne postopek za izdajo izvršilnega naslova.
ZPP člen 18, 183. ZMZPP člen 48, 52, 52/1, 52/3, 53, 57.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - dogovor o pristojnosti - zavrženje tožbe
Če vloži tožnik tožbo pred slovenskim sodiščem, ki bi bilo pristojno, če ne bi bilo sporazuma o pristojnosti tujega sodišča, sodišče na dogovorjeno pristojnost ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na ugovor tožene stranke. Iz tega razloga se tožba ob predhodnem preizkusu ne zavrže, ampak se najprej pošlje toženi stranki v odgovor.
Iz noveliranega določila ZS nedvoumno izhaja, da je ne glede na to, kdaj v času sodnih počitnic med 15.7.2010 in 15.8.2010 je stranka prejela sodbo, začel rok za pritožbo teči od prvega naslednjega dne po izteku sodnih počitnic. Slednje so se iztekle z dnem 15.8.2010, torej je rok za pritožbo začel teči 16.8.2010.
pravica do popravka – objava popravka – vsebina popravka – razlogi za zavrnitev objave popravka – poseg v vsebino popravka
Pravica do popravka je vezana na prizadetost pravice oziroma interesa tistega, ki popravek zahteva. Tožnik lahko uveljavlja objavo popravka le zase, ne pa za drugega ali celo za neidentificirano osebo.
Po 1. odstavku 27. člena ZMed se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev. Navedena zahteva ne velja samo za odgovornega urednika, ampak tudi za sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku. Sodišče zato ne sme posegati v vsebino popravka z delno zavrnitvijo tožbenega zahtevka.
ZPP člen 168, 168/1. ZST člen 14, 14/1. ZST-1 člen 39.
oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks – uporaba ZST
Sklep o oprostitvi sodnih taks učinkuje šele od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
Po prehodni določbi 39. člena ZST-1 se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Ker je bila tožba v tej zadevi vložena že pred uveljavitvijo ZST-1, torej v času veljavnosti ZST, se sporna taksna obveznost za pritožbo, čeprav je nastala v času veljave ZST-1, presoja po prejšnjem zakonu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana, ker je tožnik neopravičeno odklonil vožnjo tovornega vozila, je zakonita. Na zakonitost odpovedi ne vpliva dejstvo, da je tožena stranka v odpovedi navedla napačno registrsko številko tovornega vozila, s katerim bi morala biti vožnja opravljena.
Pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo (bolniški stalež) je bistveno, ali je zavarovanec zmožen v polnem ali krajšem delovnem času od polnega opravljati delo, določeno v pogodbi o zaposlitvi, s tem, da zavarovancu ni mogoče določati omejitev pri delu. Omejitve so namreč vezane na invalidski postopek.
Predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se toženi stranki naložilo, da tožnici omogoči dostop do vsega gradiva, dokumentacije, delovnih sredstev in osebnih stvari, ki so se nahajale na njenem delovnem mestu, ni utemeljen, saj tožnica ni izkazala, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek nenadomestljive škode. Že pred podajo predloga za izdajo začasne odredbe je namreč tožena stranka tožnici omogočila dostop do vseh v predlogu omenjenih predmetov.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 114, 201, 236.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – starejši delavec – posebno varstvo pred odpovedjo
V času odpovedi pogodbe o zaposlitvi je zaradi postopnega zviševanja starosti, ki opredeljuje starejše delavke, takšen status pridobila oseba, ki je dopolnila 53 let. Ker je tožnica ob odpovedi dopolnila le 51 let, še ni imela statusa starejše delavke in ni uživala posebnega varstva pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (1994) člen 11.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delovnopravna kontinuiteta - sprememba delodajalca
Pri izračunu odpravnine, do katere je tožnica upravičena zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je treba upoštevati ne le delovno dobo pri toženi stranki, ampak še delovno dobo pri njenem prejšnjem delodajalcu, od katerega je na podlagi instituta prevzema delavcev prešla k toženi stranki.
denarno nadomestilo – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca brez ustreznega predhodnega postopka oziroma mimo zakonsko opredeljenih primerov ni izredna odpoved po določbi 112. člena ZDR, temveč jo je glede posledic mogoče obravnavati le kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca. Za tak primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca pa 19. člen ZZZPB izrecno izključuje pravico do denarnega nadomestila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ekonomski razlog – organizacijski razlog – povračilo stroškov v zvezi z delom
Na podlagi ugotovitve, da je pri toženi stranki prišlo do reorganizacije zaradi ekonomskih razlogov, v okviru katere je bilo delovno mesto, na katerem je delala tožnica, ukinjeno, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Ker so tožnici potni stroški nastali pri opravljanju dela pri toženi stranki, je upravičena do povračila potnih stroškov ne glede na dejstvo, da tožnica za vse poti ne razpolaga s potnimi nalogi.