CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0061432
ZPP člen 180, 273, 285. SPZ člen 77, 77/1, 77/2.
materialno procesno vodstvo – poprava tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - ureditev meje v pravdi – močnejša pravica– katastrska meja
Aktivnost sodišča je usmerjena v ugotavljanje in razjasnjevanje dejanskega stanja, ne pa v pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka. Ta mora biti določen, njegovo konkretno oblikovanje pa je prepuščeno strankam.
Katastrska meja bi sicer lahko bila osnova za odločanje po principu močnejše pravice, v skladu z 2. odstavkom 77. člena ZPP, a samo v primeru, da bi tožnica zatrjevala in dokazala, da je bila meja med pravdnima strankama po ZEN dokončno urejena oziroma določena v upravnem postopku.
zaznamba izvršbe – načelo formalnosti – stanje vpisov v zemljiški knjigi – pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča
Zemljiškoknjižno sodišče prve stopnje je nepravilno poseglo v pristojnost izvršilnega sodišča in vpis dovolilo tudi na solastnem deležu osebe, proti kateri izvršba sploh ni bila predlagana.
zamudna sodba – nepredložitev pooblastila za zastopanje – odgovor na tožbo
Da je v odgovoru na tožbo zapisano, da je kot priloga priloženo (tudi) pooblastilo, niti s stopnjo verjetnosti ne izkazuje, da je temu bilo tako. Odvetnik se je zavezal pooblastilo predložiti v 8 dneh, pri čemer ga je sodišče tudi opozorilo na posledice nepredložitve. Tega ni storil, v spisu pooblastila ni, da je bilo pooblastilo po naroku poslano, tožena stranka ni z ničemer izkazala. Da naj bi bilo pooblastilo poslano z „navadno pošto“, gre v breme toženca.
odgovor na tožbo – vloga po odvetniku – pomanjkanje pooblastila – zavrženje vloge
Odgovor na tožbo, vložen po odvetniku, je nedvomno vloga odvetnika (v imenu stranke) in ne stranke same, če pa ji manjka pooblastilo, gre za nepopolno vlogo. Ker pa ne gre za tožbo ali pravno sredstvo, je sodišče ne more takoj zavreči, ampak mora v takšne primeru najprej izpeljati postopek na podlagi določila člena 108. ZPP.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi stiska hidravličnega bata med tem, ko se je povzpela na delujoči stroj, da bi odstranila aluminij, je tožena stranka krivdno odgovorna, ker je dopuščala, da se je delo opravljalo v nasprotju s pisnimi navodili in ker odprtine ni zaščitila, tako da delavci v področje premikanja bata ne bi mogli poseči.
Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke. Ni potrebno, da je sklep o izvršbi pravnomočen.
Tožniku kot popolnoma poslovno sposobni osebi je bila prepuščena odločitev, ali bo sodno poravnavo sprejel, ali ne. V danem primeru bi sklenitev sodne poravnave lahko odklonil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062997
ZOZP člen 1a, 15, 16. ZVCP člen 134. ZJC člen 14.
zavarovanje motornega vozila – odgovornost za škodo pri uporabi vozila – delovni stroj – traktor - pojem uporabe vozila – pravni standard – kraj povzročitve škode
Pravno odločujoče je, da je tožnik utrpel škodo zaradi uporabe traktorja kot delovnega stroja, ne pa zaradi uporabe motornega vozila. Noben člen ZOZP v zvezi z zavarovanjem lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, ne zahteva, da bi bila škoda na javni površini. Pač pa povezuje zakon obveznost zavarovalnice s pojmom uporabe vozila. ZOZP ne definira pojma uporabe vozila. Gre za pravni standard, ki ga napolni sodna praksa in pri tem izhaja iz namena ZOZP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0061400
OZ člen 131, 135, 183.
pravica pravne osebe do denarne odškodnine – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - osebnostna pravica – predpostavke krivdne odgovornosti – protipravnost ravnanja – izključitev protipravnosti - resna kritika – namen zaničevanja
Za opredelitev protipravnega ravnanja, kot enega od elementov civilnega delikta, zadostuje ugotovitev, da gre za dejanje, ki zmanjšuje vrednost in položaj, ki ga ima pravna oseba v določenem družbenem okolju.
Protipravnost je lahko izključena, če storilec dokaže resničnost svojih trditev ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost zatrjevanega. Protipravnost je izključena tudi v primeru, če se nekdo o kom žaljivo izrazi v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, politične dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja.
rok za plačilo sodne takse – zakonski rok – nepodaljšljiv rok – predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse
Zakonski rok je neposredno določen v zakonu, sodni rok pa je tisti, pri katerem dolžino roka določi sodišče. Zakonski roki niso podaljšljivi. Odločitev prvostopnega sodišča o tem, da se predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za plačilo sodne takse zavrne, je tako pravilna.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – vknjižba lastninske pravice – materialna pravnomočnost sklepa izdanega v nepravdnem postopku – meje pravnomočnosti
V nepravdnem postopku postane pravnomočen izrek odločbe, ki oblikuje pravno razmerje tudi za bodoče. Določeno pravno razmerje se uredi glede na dejansko stanje, kakršno je bilo ugotovljeno v trenutku odločitve v nepravdnem postopku. Treba pa je računati s tem, da se bo morda dejansko stanje tako spremenilo, da bo potrebno s sodno odločbo že urejena razmerja morda kdaj zaradi prilagoditve resničnemu stanju spremeniti.
Pri vseh sodnih odločbah učinkuje negativni vidik materialne pravnomočnosti – prepoved ponovnega sojenja ob identičnih za odločitev relevantnih okoliščinah. Ob nespremenjenih okoliščinah torej vedno velja pravilo ne bis in idem.
preživnina za polnoletnega otroka – redno šolanje – spremenjene razmere
Na načelni ravni lahko tudi tretja izbira strokovnega šolanja predstavlja redno šolanje, pod pogojem, da otrok redno izpolnjuje šolske obveznosti in da gre za izobraževanje, ki pripelje do javno priznane izobrazbe. Poleg osnovnega namena rednega šolanja, to je pridobitev izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja, je potrebno upoštevati tudi otrokove želje in samouresničitvene potrebe.
Preživninski napor, ki ga je dolžan nuditi starš polnoletnega otroka (ki se redno šola) je manjši kakor pri preživljanju mladoletnih otrok.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – potrdilo o plačilu javne objave oklica o začetku postopka
Procesno pravilo, v skladu s katerim zemljiškoknjižno sodišče zavrže predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, če predlagatelj tudi v dodatnem roku ne predloži potrdila o plačilu za javno objavo, je striktno.
Če prodajalec in upravna enota prejmeta izjavo o sprejemu ponudbe pravočasno, potem so izpolnjeni pogoji iz 21. člena ZKZ. Povratnica je le dokument, s katerim kupec izkazuje vročitev izjave o sprejemu ponudbe prodajalcu, kar je pomembno le za uveljavljanje njegove pravice do sklenitve pogodbe, ni pa to zakonska predpostavka, zaradi katere kupec ne bi bil upravičen do sklenitve kupoprodajne pogodbe. Povratnica je le dokaz, s katerim se dokazuje, da je bila izjava o sprejemu ponudbe oddana ponudniku in upravni enoti.
preživljanje polnoletnega otroka - določitev višine preživnine – dohodki od dela polnoletnega otroka
Sodišče mora od ugotovljenih potreb odšteti morebitne otrokove lastne dohodke, kamor spada tudi štipendija, in starše zavezati le k kritju nepokritih potreb otroka. Dohodki od dela polnoletnega otroka so upoštevni, če zaradi dela niso ovirane njegove študijske obveznosti.
poslovna škoda - učinki obveznosti – pravica do povračila škode pri kršitvi pogodbene obveznosti – predvidljivi obseg škode – izgubljeni dobiček – zmanjšanje odškodnine
Predvidljivost škode (izgubljenega dobička) v primeru kršitve pogodbe se nanaša predvsem na samo predvidevanje obstoja takšne škode ne pa tudi na točno določeno višino oziroma natančen znesek škode, ki je lahko izračunljiv šele na podlagi natančnih računovodskih oziroma finančno tržnih podatkov, na podlagi zapletenega matematičnega izračuna in podobno.
Med negativne posledice (predvidljivi obseg škode) kršitve izpolnitve obveznosti, spadajo kršitve vseh interesov, ki so v poslovnem svetu običajno povezani z določenim izpolnitvenim ravnanjem glede na dejavnost, ki jo pogodbi zvesta stranka opravlja. Med dejstva (okoliščine), za katere se šteje, da so bila pogodbeni stranki (odgovorni osebi) ob sklenitvi pogodbe znana oziroma ji niso mogla ostati neznana, spadajo vse okoliščine (interesi pogodbi zveste stranke), ki jih je ta ob sklepanju pogodbe razkrila (in sta jih pogodbeni stranki morda celo zapisali v uvodnih ugotovitvah (preambuli pogodbe) in to je skupni namen pogodbenikov.
Trditveno in dokazno breme v zvezi z ugovorom zmanjšanja odškodnine v smislu določbe 4. odstavka 243. člena OZ je na strani pogodbene stranke, ki je kršila pogodbo.
spor majhne vrednosti – bistvena sestavina pogodbe – pogodba o organiziranju potovanja
Ker po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku, je materialnopravne zaključke treba preveriti upoštevajoč po sodišču prve stopnje ugotovljenem dejanskem stanju. Tak preizkus pokaže, da je bilo materialno pravo – 15. in 883. člen OZ – pravilno uporabljeno.
zastaranje regresne terjatve zavarovalnice – tek zastaralnega roka – zastaranje občasnih dajatev – obročna odplačila - anuitete
Tožeča stranka je na podlagi izplačila odškodnine in po podani cesijski izjavi vstopila v pravni položaj posojilodajalca in je za presojo poteka zastaralnega roka treba uporabiti določbo 6. odstavka 357. člena OZ.
Da obročna odplačila lahko štejemo kot anuitete, morajo biti podani trije pogoji. Anuitete morajo biti vnaprej določene, zneskovno enake in zajemati morajo glavnico in obresti. Če kateri od teh pogojev manjka, ne gre za anuiteto in zato tudi ne za triletni zastaralni rok, pač pa za navadna obročna odplačila, za katera 2. odstavek 347. člena OZ posebej določa, da glede njih ne velja krajši triletni zastaralni rok.