nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – deljena krivda – varno delo
Delo tožnice, ki je stala na lestvi in na polico v višini približno tri metre zlagala testenine, ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj gre za aktivnost, ki ob zagotovitvi vseh predpisanih varnostnih ukrepov ne predstavlja nadpovprečne nevarnosti za ljudi in premoženje.
Ker tožnica nadrejenih ni obvestila o neprimernosti lestve in ker ni zahtevala, da ji sodelavka lestev pridrži, je le delno opustila skrb za lastno varnost in le delno prispevala k škodnemu dogodku, ni pa zaradi tega izključena odgovornost tožene stranke kot delodajalca. Slednja je namreč tista, ki je dolžna dokazati, da je delo organizirala tako, da je bilo poskrbljeno za varnost in zdravje delavcev.
Dejanske ugotovitve, da toženec tožnici kot posojilojemalki ni izročil zneska, kot se je to zavezal v izpodbijani posojilni pogodbi, ne nakazujejo na oderuštvo, temveč na nepravilno izpolnitev pogodbe z njegove strani. Ravnanje toženca ne nakazuje na izkoriščanje nezadostne izkušenosti in lahkomiselnosti, temveč na tožničino zmoto pri sklepanju pravnega posla, ki je posledica toženčevega ravnanja, torej na prevaro iz 65. člena ZOR.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – kriva izpovedba – pravnomočna obsodba – nova dejstva in dokazi
Za uspešno uveljavljanje obnovitvenega razloga iz 5. točke 394. člena ZPP se zahteva, da predlagatelj kaznivo dejanje dokaže s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Izjeme so podane le, kadar se kazenski postopek ne more izvesti, ker je obdolženec umrl, ker je neprišteven, ker je dejanje zastarano ali ker obdolženca varuje imuniteta. Ker tožnik takšnih ovir, ki bi preprečevale kazenski postopek zoper pričo, za katero navaja, da je krivo pričala, ni zatrjeval, njegov predlog za obnovo postopka ni utemeljen.
Nova dejstva in novi dokazi se kot obnovitveni razlog lahko upoštevajo le, če so obstajali že v času prvega sojenja in ne če izvirajo iz časa po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil postopek, katerega obnova se predlaga, zaključen.
ZPP člen 318, 328. ZOdvT člen 12, 36. ZDR člen 184. OZ člen 179.
zamudna sodba – sklep o popravi sodbe – stroški postopka – nesreča pri delu – odškodnina – nepremoženjska škoda
Pri odločanju o stroških postopka je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč. Iz tega razloga je zmotno odločilo, da je dolžna tožena stranka stroške postopka povrniti tožniku in ne nakazati na račun sodišča, te svoje napake pa ni moglo popraviti s sklepom o popravi sodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0003064
KZ člen 145, 145/1. ZKP člen 364, 364/7.
grdo ravnanje – opis kaznivega dejanja – zavrnitev dokaznega predloga
Abstraktni očitek, da je bila z obdolženčevim ravnanjem ogrožena varnost oškodovanke, za opis kaznivega dejanja ni pomemben, saj krivdorek vsebuje konkretni opis dejanja, ko se obdolžencu očita, da je oškodovanko z odprto dlanjo udaril v nos, kar že v posledici stvari pomeni ogrozitev oškodovanke.
Iz določbe sedmega odstavka 364. člena ZKP izhaja, da sodišče navede določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov, kar je sodišče v obrazložitvi sodbe tudi storilo in povzemanje dokaznega sklepa v tej zvezi ni potrebno, kot tudi ne naštevanje katere dokaze je izvedlo na glavni obravnavi.
ZDR člen 127, 204, 204/4. SKPgd tarifna priloga točka 2. Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti tarifna priloga točka 1.
Terjatev iz naslova premalo izplačane plače (ker plača ni bila usklajevana skladno z določbami kolektivne pogodbe) je denarna terjatev, ki jo delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem.
pravdni postopek po predhodnem postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine - nastanek taksne obveznosti - predlog za taksno oprostitev - pravočasnost
Zakon o sodnih taksah v 5. čl. opredeljuje nastanek takse obveznosti in v 2. točki določa, da nastane taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek. V konkretnem primeru je spis prispel k pravdnemu sodišču najkasneje 5.2.2010, torej bi bil predlog tožeče stranke za taksno oprostitev pravočasen, če bi bil podan pred navedenim datumom.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust – sporazum – sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij, ki je bil sklenjen ob sporazumni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, zavezuje obe stranki, tožena stranka ga je dolžna izpolniti, tako da izplača dogovorjeni znesek odškodnine za neizkoriščeni letni dopust. Pri tem ni bistveno, ali je bil direktor tožene stranke s številom neizkoriščenih dni letnega dopusta seznanjen in koliko takih dni je imel tožnik, ker obveznost izvira neposredno iz sporazuma. V kolikor bi se tožena stranka hotela obveznosti razbremeniti, bi morala sporazum najprej uspešno izpodbijati pred sodiščem.
Prevzem opravljenega posla je pravno dejanje naročnika, s katerim ta podjemniku omogoči, da v celoti izpolni svojo obveznost. Naročnik ima pravico odkloniti prevzem opravljenega posla, če ta ni opravljen pravilno, torej če ima stvarne napake. Glede na to, da je tožnik na zahtevo toženca stopnice moral podreti, ker niso bile ustrezno postavljene, ni mogoče šteti, da so bile stopnice prevzete s strani toženca.
Tožnik bi moral tožbo vložiti v roku 30 dni od dneva, ko mu je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je nebistveno, ali je podpisal, da je odpoved prejel.
Če podjemnik ne odpravi napake do izteka primernega roka, jo lahko naročnik po lastni izbiri odpravi na njegov račun, ali zniža plačilo, ali odstopi od pogodbe. V primeru uveljavljanja znižanja plačila se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Dokazno breme glede višine zmanjšanja vrednosti izvršenega dela oziroma znižanja plačila pa je na toženi stranki.
nadomestilo plače – čakanje na ustrezno zaposlitev – sprememba delodajalca – odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – praksa sodišča EU
Sodišče prve stopnje je odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke, tako da bi moralo po načelu meritornega sojenja samo odločiti o pravici tožnika do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, ne pa toženi stranki naložiti, da to pravico tožniku prizna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – nezmožnost za delo
Neopravičen izostanek z dela je lahko utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delovnega razmerja, vendar le če je delavec delo, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in ki ga odklanja, zmožen opravljati. V nasprotnem primeru, kot je bilo pri tožnici, ki je bila za delo nezmožna tudi v času, ko ni imela odobrenega bolniškega staleža, podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Rok iz 2. odstavka 204. člena ZDR je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče dogovorno niti podaljšati niti skrajšati. Tudi odločitev delodajalca po izteku roka, ki ga ima na razpolago za odločitev o pritožbi, zahtevi oziroma ugovoru delavca, delavcu ne odpre novega roka za sodno varstvo. Tako bi moral tožnik po izteku 8 dnevnega roka, v katerem bi morala tožena stranka odločiti o njegovi pritožbi, v nadaljnjih 30 dneh vložiti tožbo, da bi bila ta dopustna.
ZDR člen 21, 52, 52/1, 52/1-4, 54. ZZDT člen 4, 4/5, 11.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – tujec – delovno dovoljenje – osebno delovno dovoljenje
Dejstvo, da je tožnik v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila zakonito sklenjena na podlagi delovnega dovoljenja za določen čas, pridobil osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas, ne vpliva na zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas niti na nastanek obveznosti tožene stranke, da s tožnikom sklene novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.