pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev – vzgoja in izobraževanje
Pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena zakonito in sicer iz dveh razlogov: zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca in zaradi neizpolnjevanja zahtevanih pogojev, ker tožnik ni imel izobrazbe, ki jo je skladno s sistemizacijo delovnih mest objavila tožena stranka ob razpisu prostega delovnega mesta.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068049
ZD člen 143, 143/1. ZIZ člen 56, 56/1.
ločitev zapuščine – cenitev zapustnikovega premoženja – ugovor po izteku roka – pritožbena novota
V primeru, da sodišče izda sklep o ločitvi zapuščine, je treba opraviti tudi popis in cenitev zapustnikovega premoženja. V izreku sklepa je treba navesti, katere stvari in pravice spadajo v zapuščino ter odločiti o popisu in cenitvi zapuščine.
Ugovor po izteku roka v smislu 56. čl. ZIZ je dedinja vložila po izdaji izpodbijanega sklepa, zato gre za dovoljeno pritožbeno novoto.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065607
ZPP člen 70, 72, 72/2.
pravočasna zahteva za izločitev izvedenca – prenehanje služnosti – pogoji za prenehanje služnosti – prenehanje opravljanja kmetijske dejavnosti
Izločitev izvedenca mora stranka zahtevati takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. Tožena stranka je izločitev zahtevala že po tem, ko je izvedenec opravil svoje dele in je na mnenje tudi podala pripombe. Predlog je bil torej podan prepozno in zato pravilno neupošteven.
Razlog za nastanek služnosti je bila potreba po krožni poti zaradi opravljanja kmetijske dejavnosti. Ker se toženca s kmetijstvom ne ukvarjata več (občasno za krajši čas z dopitanjem prašičev in s kokošmi), ne potrebujeta te služne poti, saj imata s parcele izhod na javno pot.
posojilna pogodba ali darilo – izročitev denarja – namen izročitve denarja
Izročitev denarja lahko pomeni izpolnitveno dejanje posojilodajalca ali darovalca. Na tožniku, ki iztožuje vrnitev posojenega, je, da trdi in dokaže, da je s tožencem sklenil posojilno pogodbo.
ZOR člen 372, 373. ZIKS člen 145c. ZDen člen 72, 72/2.
preužitek – vzdrževalnina – zaplemba premoženja – zastaranje terjatve iz naslova preužitka
Tožnikova terjatev iz naslova vzdrževalnine (preužitka) je občasna dajatev, za katero je v vsem obdobju, na katerega se nanaša zahtevek, veljal 3-letni zastaralni rok.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO
VSL0067530
ZZK-1 člen 49, 49/1, 142. ZKZ člen 21, 21/1, 22, 22/1, 23, 23/1, 23/2. OZ člen 15, 21, 22, 52.
predznamba lastninske pravice – kmetijsko zemljišče – sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča - prodajna pogodba – sklenitev pogodbe za nakup kmetijskega zemljišča - neenotna sodna praksa
Možnost, da pravico do nakupa uveljavi več upravičencev istega prednostnega reda in je posledično pravica izbire, s katerim izmed njih bo sklenil pogodbo, na strani prodajalca, narekuje zaključek, po katerem pogodba v trenutku sprejema ponudbe še ni sklenjena.
ZIZ člen 272, 272/1. ZNP člen 37. ZPP člen 337, 337/1. ZVEtL člen 7, 7/2, 7/3, 7/4.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - verjetnost obstoja terjatve - vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi - nedopustna pritožbena novota
Tudi v postopku za vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL je potrebno kot pogoj za izdajo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin po ZIZ izkazati verjetnost obstoja terjatve.
krivdna odškodninska odgovornost – ugriz psa – dolžno varstvo nad psom – nadzorstvo nad psom – odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi skaženosti
Toženca bi bila objektivno odgovorna na škodo, ki jo je povzročil njun pes, če bi ga bilo šteti za nevarno žival. Vendar pa za škodo, ki jo je povzročil, odgovarjata tudi v primeru, da pes ni bil nevaren, če nista poskrbela za njegovo potrebno varstvo in nadzorstvo.
Iz same izpovedbe tožnika ne izhaja, da bi v posledici opisanih brazgotin trpel kakršnekoli duševne bolečine, da bi ga kakorkoli motile ali ovirale. Zato zaradi zaceljenih brazgotin, kot jih je opisal izvedenec medicinske stroke, ki jih je opredelil kot manjši kozmetični defekt, tožnik ni utrpel pravno priznane škode in mu zato odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti ne gre.
ZPP člen 274, 274/1. ZDru – 1 člen 13, 13/5, 14, 14/2.
spor majhne vrednosti – sodna pristojnost – društvo – zavrženje tožbe
Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz 5. odst. 13. čl. ZDru – 1. Tožeča stranka bi morala pred sodnim postopkom zoper odločitev upravnega odbora društva vložiti pritožbo, o kateri bi na prvi naslednji seji odločal občni zbor društva.
Če med dediči ni sporna vsebina dedne izjave, ampak obstaja spor o pravnih posledicah dane izjave, razlogov za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dedičev na pravdo ni.
S tem, ko se je nujna dedinja odrekla pravici do uveljavljanja nujnega dednega deleža, ni nasprotovala zapustničini svobodi testiranja in gre njena odpoved v korist oporočnega dediča.
Pomanjkanje komunikacije med odvetnikom in stranko ni upoštevno, vendar to velja le v primeru, če pooblastilno razmerje nedvomno obstoji. V konkretnem primeru pa pooblastilno razmerje ni obstajalo zaradi spora med njima, zato je nesprejemljiv zaključek, da ima neplačilo sodne takse za pritožbo ob dejstvu, da je bil plačilni nalog vročen odvetniku, posledice, ki jih določa 3. odstavek 105.a člena ZPP.
ZIZ člen 24. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 443, 443/3, 443/3-2, 500.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – aktivni družbenik - aktivna legitimacija za vložitev predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na izbrisano pravno osebo. – pozneje najdeno premoženje
Po ureditvi v ZFPPIPP aktivni družbeniki izbrisane pravne osebe niso več njeni univerzalni pravni nasledniki, zato z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra nanje ne preidejo vse morebitne pravice in obveznosti izbrisane pravne osebe. To tudi pomeni, da niso aktivno legitimirani za vložitev predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na izbrisano pravno osebo.
V Republiki Sloveniji je obstajala možnost tako operativne korekcije gležnja kot tudi zatrditve gležnja, kar pomeni, da v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti za zdravljenje, s tem pa ni izpolnjen en od pogojev za napotitev zavarovanke na zdravljenje v tujino.
prometna nezgoda - renta - rentni zahtevek - bodoča škoda – izgubljeni dobiček – dajatve iz poslovanja
Za vzročno zvezo zadošča že ugotovitev o tožnikovi izgubi kontrole nad motornim kolesom, povzročeni s protipredpisno menjavo voznih pasov osebnega vozila; fizičen kontakt vozil ni pogoj za obstoj vzročne zveze.
Izgubljeni dobiček je tisto prikrajšanje, ki se je zaradi tožnikove odsotnosti z dela in manjše delovne sposobnosti odrazilo pri njegovem opravljanju avtoprevozniške dejavnosti. Ker je rezultat poslovanja odvisen od dajatev, ki jih je samostojni podjetnik v zvezi s svojim poslovanjem dolžan odvesti, je tudi to okoliščino treba upoštevati pri ugotavljanju predvidenega uspeha poslovanja.
Renta je odmena za prikrajšanje, ki na dan zaključka glavne obravnave še ni nastopilo.
pogodba o delu - podjemna pogodba – parcelacija – geodetske storitve
Oseba, ki pri geodetskem podjetju naroči ureditev meje, izdelavo elaborata ter ga pooblasti za vložitev zahteve pri geodetski upravi, je dolžna to storitev plačati po pravilih o podjemni pogodbi.
javna cesta – komunalna dejavnost – zimska služba – dejavnost splošnega pomena – odškodninska odgovornost
V predmetni zadevi je ustreznejša materialnopravna podlaga 163. člen OZ, ki določa odškodninsko odgovornost tistega, ki opravlja komunalno ali drugo pomembno dejavnost splošnega pomena, če brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve. Gre za specialno določbo glede na splošno pravilo 131. člena OZ, ki pa je relevantno glede na to, da je izvajanje zimske službe sestavni del rednega vzdrževanja javnih cest, ki je obvezna gospodarska javna služba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0061393
ZPP člen 140,141, 141/1, 318. SPZ člen 99.
delna zamudna sodba – pasivnost tožene stranke - osebna vročitev – vznemirjanje lastninske pravice
Bistveni pogoj za izdajo zamudne sodbe je pasivnost tožene stranke, saj se ta ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Postavlja se absolutna domneva, da tožena stranka priznava dejanske trditve tožeče stranke, na katere ta opira zahtevek. Ta domneva pa je mogoča, če je tožena stranka seznanjena s tožnikovimi tožbenimi trditvami. Toženi stranki mora biti zato tožba vročena osebno.
Tožeča stranka, ki je lastnica sporne premičnine, na kateri je prišlo do vznemirjanja s strani tožene stranke, je upravičena zahtevati od tožene stranke, da jo preneha vznemirjati pri izvrševanju lastninske pravice na spornem zemljišču, saj je pravica tožene stranke uporabljati zemljišče tožeče stranke za dostop do svoje hiše prenehala dne, ko je tožena stranka dogradila svojo stanovanjsko hišo.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055448
OZ člen 1090, 1090/3.
notarski zapis - kreditna pogodba - solidarno poroštvo - poziv upnika
V poroštvenih izjavah je izrecno zapisano, da dolžnika odgovarjata kot porok in plačnik, to pa v skladu s tretjim odstavkom 1019. člena OZ potrjuje, da sta se zavezala kot solidarna poroka. Izraz „na prvi poziv“ tudi ne odlaga zapadlosti terjatve solidarnih porokov, saj že po definiciji solidarnega poroštva, kot jo opredeljuje tretji odstavek 1019. člena OZ, odgovarja porok upniku kot glavni dolžnik in lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. Glede na zavezo v točki 3 poroštvene izjave je torej upnik smel od porokov izterjevati terjatev, ki je po notarskem zapisu zapadla in ni bila plačana, dolžnika pa niti v ugovoru niti v pritožbi ne zatrjujeta, da za zapadlo in neplačano obveznost ne bi vedela, saj vztrajata pri, za odločitev v konkretnem primeru, neodločilnem dejstvu, da naj njuna obveznost iz poroštvene izjave še ne bi zapadla, ker nista prejela poziva upnika, kar pa glede na prej obrazloženo ne drži.
ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1, 110, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – reintegracija – obstoj delovnega razmerja – pogodba o zaposlitvi za določen čas
Na podlagi ugotovitve, da sta tako redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakoniti, je tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen le do datuma, do katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas (ki je bila dvakrat nezakonito odpovedana).