Kot premoženjsko škodo je tožeča stranka uveljavljala izgubljeni dobiček kot preprečitev povečanja svojega premoženja (132. člen OZ), ki pa bi se po vsebini lahko nanašal le na obveznost prevzemnikov tožene stranke, dati skladno 4. členu ZPre ponudbo za odkup delnic tožene stranke pod pogoji in na način, določen s tem zakonom. Pri tako oblikovanem odškodninskem zahtevku tožeče stranke kot pravno priznani škodi, ki naj bi se izražala v izgubljenem dobičku, bi bila podana lahko vzročna zveza le med (ne)ravnanjem prevzemnikov tožene stranke in izgubljenim dobičkom tožnika.
Tudi če bi tožena stranka ravnala skladno 2. odstavku 55. člena ZPre in bi bila postavljena v toženi stranki povsem druga uprava in drug nadzorni svet, kot je bil na podlagi izpodbijanih skupščinskih sklepov, bi bili prevzemno ponudbo dolžni dati tožeči stranki prevzemniki in ne tožena stranka. Postavljeni odškodninski zahtevek se je lahko torej nanašal le na škodo iz naslova izgubljenega dobička, ki bi lahko nastala tožeči stranki zaradi ravnanja prevzemnikov in ne tožene stranke.
Vsebinsko je nepravilna odločitev v izpodbijani prvostopenjski sodbi o ničnosti obeh potrditvenih sklepov in prisojeni primerni odškodnini v višini pravdnih stroškov. Osnovno načelo, ki ga je treba upoštevati v pravdnem postopku, je namreč razpravno načelo (7. člen ZPP). Stranke so tiste, ki morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (1. odstavek 7. člena ZPP). Le v tem okviru bi lahko sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ugotavljalo ničnost obeh potrditvenih sklepov.
ZPP člen 205, 205/4, 207, 207/4, 205, 205/4, 207, 207/4. OZ člen 82, 82/1, 427, 427/3, 82, 82/1, 427, 427/3.
odstop terjatev - prevzem dolga - razlaga pogodb
Po vsebini je pogodba o odstopu terjatev "pogodba o prevzemu dolga po 427. členu OZ". Tožena stranka je kot prevzemnik dolga namesto dolžnika (tožeče stranke) plačevala delavce (upnike tožeče stranke). Kot izhaja iz ugotovitev prvostopenjske sodbe, so delavci plačilo za opravljeno delo prejeli. Skladno 3. odstavku 427. člena OZ se torej domneva, da so delavci dali svojo privolitev, ker so, kot je bilo ugotovljeno, brez omejitve sprejeli izpolnitev od tožene stranke kot prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu.
ZIZ člen 21, 21/2, 21, 21/2. ZPP člen 313, 313/2, 313, 313/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1, 299, 299/1, 378, 378/1.
stroški pravdnega postopka - zapadlost
Načelno pravno mnenje, ki ga je na občni seji dne 13.12.2006 sprejelo Vrhovno sodišče RS, je ovrglo stališče o kvazideliktni naravi stroškov postopka, ki je utemeljevala prisojo zamudnih obresti od posameznih pravdnih stroškov že pred njihovo odmero s sodno odločbo.
ZustS člen 44, 44. ZIZ člen 76, 76/2, 76, 76/2. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.
zakonske zamudne obresti - tek zamudnih obresti - prepoved ultra alterum tantum - odločba ustavnega sodišča
Ustavno odločbo št. U-I-300/04-25 z dne 02.03.2006 je sodišče dolžno uporabiti tudi v primerih, ko je izvršilni naslov, ki je podlaga predmetne izvršbe, bil izdan in postal pravnomočen pred izdajo te ustavne odločbe.
S sodbo, ki predstavlja izvršilni naslov, ni tudi pravnomočno odločeno o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti, ker trenutek plačila obveznosti vnaprej ni znan oziroma določen. O višini terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti pravnomočno odloči šele izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti.
ZPP sicer res določa, da se vročitev osebi ali ustanovi v tujini (135. člen ZPP) opravi po diplomatski ali drugi ustrezni poti, vendar pa navedeni člen določa pravila vročanja za sodišče in ne zavezuje strank v postopku.
ZJSRS člen 28. ZIZ člen 55, 58, 58/4, 55, 58, 58/4. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-4, 366, 358, 358/1, 358/1-4, 366.
ugovor dolžnika - nadomestno preživljanje
Javni jamstveni in preživninski sklad s prehodom terjatve vstopi v pravice otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine izdane na podlagi ZJSRS.
Vse dokler pogodba velja, sta jo dolžni stranki izpolnjevati in to tako, kot je bila med njima sporazumno dogovorjena. Enostranske spremembe pogodbe druge stranke ne zavezujejo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38, 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnika opredelila kot trajno presežnega delavca na podlagi kriterijev iz panožne kolektivne pogodbe, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
Ker sporazum po 251 c ZIP ni bil razveljavljen, so stranke in sodišče nanj vezani, saj ima sklenjen sporazum v delu, v katerem sta bila ugotovljena obstoj in višina zavarovane terjatve, moč izvršilnega naslova.
ZOR člen 449, 449. ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 394, 394/1, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. OZ člen 430, 430. SPZ člen 137, 137/1, 154, 154/1, 137, 137/1, 154, 154/1. ZGD-1 člen 425, 425/1, 425/2, 425, 425/1, 425/2.
izvršba na nepremičnine proti zastavitelju - prenehanje terjatve - prevzem obveznosti - prenehanje hipoteke
Dolžnik - zastavitelj v ugovoru in v pritožbi uveljavlja prenehanje zastave sicer na podlagi prvega odstavka 446. člena ZOR (sedaj prvi odstavek 430. člena OZ), vendar pa je v konkretnem primeru temeljno vprašanje, na katerega je v okviru pravilne uporabe materialnega prava treba najprej odgovoriti, ali glede na prej navedene določbe ZFPPod in ZGD sploh še obstaja terjatev. Ni namreč ugotovljeno, ali sta upnika v skladu z določbo drugega odstavka 394. člena ZGD uveljavljala terjatev do družbenikov iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe G. d.o.o., ki je dolžnik po posojilni pogodbi. Če je terjatev na podlagi navedene določbe ZGD prenehala, se je treba opredeliti do vprašanja prenehanja hipoteke kot zastavne pravice upnikov na nepremičninah.
Upnik ima pravico predlagati izvršbo z več sredstvi izvršbe, tako ob vložitvi predloga za izvršbo, kot tudi kasneje med izvršilnim postopkom, vendar to še ne pomeni, da je upravičen tudi do povrnitve vseh izvršilnih stroškov, ki mu ob tem nastanejo, ampak mu gredo le tisti stroški, ki so bili za izvršbo potrebni.
Sodišče lahko pravno osebo oprosti plačila sodnih taks le za vloge, ki so taksativno naštete v I. odstavku 105. člena ZPP.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da iz predloženega pooblastila izhaja, da pooblaščenec R. S. ni odvetnik, da pa je v pooblastilu predvideno, da se bosta pooblastitelj in pooblaščenec posebej dogovorila o nagradi. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno, da gre za dogovor o nagradi, do katere pooblaščenec glede na predpise, ki veljajo v R Sloveniji, ni upravičen, saj lahko v skladu z določbo 2. člena Zakona o odvetništvu proti plačilu stranke pred sodišči zastopa le odvetnik, drugačno ravnanje pa je opredeljeno kot prekršek (71a člen ZOdv). Gre torej za nezakonito (in kaznivo) ravnanje pooblaščenca, ki mu je prvostopenjsko sodišče zato utemeljeno odreklo pravico do zastopanja drugega tožnika pred sodiščem (2. odst. 87. člena ZPP). Pri tem se prvostopenjsko sodišče v celoti ustrezno sklicuje na takšno stališče teorije, ki se z argumentom prepričljivosti opira na nemško sodno prakso (Galič v Ude et al., Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 371, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006).
pravna sposobnost poslovne enote - neizvedba dokaza - plačilo predujma - dokazno breme
Poslovna enota v času, ko je prišlo do škodnega dogodka, ni imela samostojnega pravnega statusa, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta pravna naslednika prvotne tožene stranke oba, to je tako prva tožena stranka, ki je nasledila Z., kot tudi druga tožena stranka, ki je pridobila pravno sposobnost šele z vpisom v sodni register.
ZPP člen 184, 185, 190, 190/1, 337, 339, 339/2-11. OZ člen 92.
procesnopravno in materialnopravno razmerje - subjektivna sprememba tožbe - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - ničnost - ugotovitev ničnosti po uradni dolžnosti - trditveno breme
Ker je stranski intervenient postal imetnik terjatve, je v materialnopravnem smislu stopil v položaj upnika terjatve po kreditni pogodbi, ki je predmet tega postopka in ki jo je tožena stranka sklenila s tožečo stranko. Drži sicer, da na ničnost sodišče pazi po uradni dolžnosti, vendar je ugotovitev ničnosti pogodbe odvisna od dejstev. Sodišče dejstev, ki jih stranke ne navajajo, ne more ugotavljati po uradni dolžnosti (razen tistih, ki so splošno znana). Zato sodišče ni napačno uporabilo materialnega prava, ker ničnosti ni upoštevalo po uradni dolžnosti.
Ker je bil razveljavljen tudi zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega tožniki utemeljujejo svoj pravni interes za to pravdo in torej tožniki do prodajalca po (razveljavljeni) pogodbi, na katero se sklicujejo, nimajo nobenega zahtevka, je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da tožniki nimajo pravnega interesa za ugotovitev neveljavnosti pogodbe med tožencem in I.V. V preostalem delu zahtevka gre za ti. izbrisno tožbo. Tožeča stranka na sporni nepremičnini nima nobene pravice, še manj pa pravice, ki bi bila kršena, zato za izbrisno tožbo ni aktivno legitimirana.
nepremoženjska škoda - bodoča škoda - pretekla škoda - dokazno breme
Za presojo ali tožnik upravičeno zahteva s predmetno tožbo odškodnino za novo nepremoženjsko škodo, to je tako, ki je po normalnem teku stvari ne bi bilo mogoče predvideti, bi bilo treba izhajati iz njegovega zdravstvenega stanja ob izdaji sodbe delovnega sodišča dne 16.04.1996. Seveda je dokazno breme o obstoju pogojev za presojo take škode na strani tožeče stranke. Ona bi morala dokazati, da v času izdaje prve sodbe ni bilo mogoče niti predvideti, da se bo tožnikovo zdravstveno stanje, zaradi posledic poškodbe, znatno poslabšalo.
vročanje - mirovanje postopka - pooblaščenec za sprejem pisanj
Nova situacija pa je nastopila tedaj, ko je prvostopenjsko sodišče dne 07.08.2002 prejelo obvestilo odvetnika, kot dotedanjega pooblaščenca tožeče stranke, da je prišlo med njim in tožečo stranko do sporazumne prekinitve pooblastilnega razmerja. V tej zvezi pritožba utemeljeno opozarja, da takega obvestila ni mogoče razumeti kot obvestila vsebovanega v tretjem odstavku 146. člena ZPP namreč, da je stranka odvetniku preklicala pooblastilo. Zato je ocena sodišča prve stopnje, ki je obvestilo štelo kot da gre za preklic pooblastila, po oceni drugostopenjskega sodišča, napačna.
protipravno ravnanje državnega organa - odškodninska odgovornost
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogi sodbe, da je upravni organ v postopku pridobitve državljanstva ravnal v skladu s takrat veljavnim zakonom o državljanstvu, ki je med ostalim upravnemu organu dopuščal diskrecijsko pravico glede sprejema v državljanstvo. Kasnejša razveljavitev te določbe s strani ustavnega sodišča na to ugotovitev ne vpliva. Odločba je pred tem postala pravnomočna in upravni organi so pravnomočne odločbe dolžni spoštovati. Zato v ravnanju upravne enote ni protipravnosti. Prav tako pa se pritožbeno sodišče strinja z razlogi prvostopnega, da ni protipravnosti niti v zvezi s postopkom po zakonu o tujcih, saj se je tudi ta vodil v skladu s takratnim zakonom, predvsem pa se tožnik na nobeno od v postopku izdanih odločb ni pritožil.
Drugotožena stranka bi morala najprej sprejeti sklep o povečanju osnovnega kapitala in šele zatem bi lahko sledila sklenitev pogodbe o konverziji terjatve tožeče stranke v poslovni delež. Zakon o podjetjih (Ur.list. SFRJ, št. 77/88 s spremembami) je izrecno zahteval spremembo pravil, ta pravila pa je lahko določil oziroma spremenil le delavski svet.