• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 13
  • >
  • >>
  • 161.
    VSL sklep II Cp 1188/2004
    13.4.2005
    nepravdno pravo
    VSL50174
    SPZ člen 70/2, 70/2.
    razdružitev solastnega premoženja - delitev
    Ko sodišče odloča o načinu delitve stvari, pa med solastniki ni

    sporazuma, more sodišče utemeljiti, zakaj je posameznemu solastniku

    dodelilo stvar, oziroma utemeljiti, v čem je podan njegov upravičen

    interes za dodelitev te stvari.

     
  • 162.
    VSL sodba I Cp 205/2005
    13.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50337
    ZOR člen 199, 200, 199, 200.
    negmotna škoda - čast in dobro ime - višina odškodnine
    Pritožbeno sodišče soglaša z izpodbijanim materialnopravnim stališčem

    sodišča prve stopnje, da toženec ni ravnal dovolj skrbno in se

    uspel razbremeniti odgovornosti (krivde) za trditve, ki jih je

    izrekel v spornem intervjuju. V pritožbi še zatrjevane okoliščine, da

    je informacijo dobil od visokih letalskih častnikov in da se je

    tožnik tudi sam hvalil, da je letel na vojaškem letalu F 16 ne morejo

    predstavljati razbremenilnih okoliščin, ki bi omogočale zaključek,

    da je toženec imel utemeljen razlog verjeti v resničnost svojih

    trditev, s čemer šele bi bila lahko izključena neskrbnost pri

    podajanju odgovora. Kot vojaški strokovnjak bi moral podvomiti ali pa

    vsaj preveriti govorice, da je toženec opravljal licenco za civilna

    pilota na vojaškem letalu, letenje na vojaškem letalu F 16 pa prav

    gotovo ni primerljivo z letenjem na povsem drugem letalu - tipa

    pilatus. Zahteva po preverjanju resničnosti informacij je v

    konkretnem primeru temeljila na višjem standardu profesionalne

    (poklicne) skrbnosti in ne le na podlagi merila skrbnosti povprečnega

    človeka - nestrokovnjaka. Od toženca se je zato lahko utemeljeno

    pričakovalo, da bi se tudi v spornem primeru moral in mogel zavedati,

    da trditve, ki jih je slišal od drugih niso resnične. Tudi če ni

    morda vedel, kakšen je postopek pridobitve licence civilnega pilota,

    bi se moral o tem prepričati - lahko bi na primer v predpisih

    preveril, kakšen je postopek za pridobitev tovrstne licence, predno

    se je odločil, da potrdi novinarjeve trditve oz. vprašanje ter na ta

    način tudi sam nedvomno žaljivo trditev o tožnikovem ravnanju, ki

    vsebuje celo očitek kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja oz.

    korupcijskega kaznivega dejanja, posreduje javnosti.

    V pisnem opravičilu v Sobotni prilogi z dne 10.4.1999, to je kmalu po

    objavi spornega intervjuja, (s katerim je bil seznanjen tudi tožnik),

    je toženec bralce tudi obvestil o neresničnosti v intervjuju

    posredovanih informacij. Takšno opravičilo je vsekakor potrebno

    upoštevati kot delno zadoščenje za tožniku nedvomno povzročene

    duševne bolečine v zvezi z obravnavanim škodnim posegom.

     
  • 163.
    VSL sklep II Cp 958/2005
    13.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50189
    ZPP člen 328, 328.
    sklep o popravi
    Čeprav v razlogih sklepa o popravi sodišče prve stopnje ugotavlja

    svojo pisno napako pri prepisovanju, ker navedeni parceli nista bili

    predmet tega postopka zaradi omenjenega umika predloga, pa je tudi po

    mnenju pritožbenega sodišča očitno, da ne gre za odpravo pomote, pač

    pa za vsebinsko drugo odločitev.

     
  • 164.
    VSK sklep I Cp 166/2004
    12.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01146
    ZPP člen 192, 192.
    umik tožbe - odpoved tožbenemu zahtevku
    Smisel eventualnega sosporništva je v tem, da zajame tožnik v tožbi tožence, ki bi lahko prišli v poštev kot pasivno legitimirani. S tem se izogne morebitni materialnopravni prekluziji ali zastaranju tožbenega zahtevka. Če tekom postopka ugotovi, da je njegov zahtevek proti tožencu, ki ga je postavil na prvo mesto, vprašljiv, ne more biti njegov položaj slabši, če tožbo proti njemu umakne, kot če bi se tožbenemu zahtevku proti temu tožencu odpovedal in bi odpovedi sledila sodba na podlagi odpovedi.

     
  • 165.
    VSK sodba I Cp 567/2004
    12.4.2005
    ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01086
    Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti člen 3, 3/3-9.
    zavarovalna pogodba - odškodninska odgovornost – vzročna zveza
    Tožena stranka, pri kateri je imel delodajalec tožnika zavarovano odgovornost za škodo, se upira plačilu odškodnine za to, ker meni, da so podani razlogi iz 9. tč. 3. odst. 3. čl. Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti, po katerih so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki jih povzročajo med drugim kopenska motorna vozila ter samovozni delovni stroji, kateri se premikajo. V konkretnem primeru je prišlo do škode ravno zaradi delovanja viličarja, kajti če tožnik ne bi z viličarjem grebljico povozil, do škode ne bi prišlo. Če bi tožnik hodil po transportni poti, na grebljico ne bi stopil, ker bi jo videl, saj po poti ne bi hodil vzvratno.
  • 166.
    VSL sklep IV Cp 1480/2005
    7.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50738
    ZKZ člen 19, 19. ZIZ člen 189, 189/5, 189, 189/5.
    domik nepremičnine - kmetijsko zemljišče - odobritev
    Če je za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu,

    sodišče po končani dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil

    najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo

    za pridobitev odobritve. Sodišče torej izda sklep o domiku šele, ko

    ponudnik pridobi z zakonom predpisano odobritev prodaje.

     
  • 167.
    VSL sklep IV Cp 1483/2005
    7.4.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50724
    ZZZDR člen 129, 129.
    razmerja med starši in otroci - zunajzakonska skupnost - določitev preživnine
    Potrebe otroka in pridobitne zmožnosti staršev so okoliščine, katerih

    ugotovitev narekuje zakon in brez katerih ni mogoče opraviti presoje,

    ali je bila citirana materialnopravno določba uporabljena pravilno.

    Potrebe otroka je sodišče prve stopnje dolžno ugotoviti, saj mu to

    narekuje zakon, in to ne glede na še tako skromne premoženjske

    zmožnosti preživninskega zavezanca.

     
  • 168.
    VSL sodba I Cpg 1320/2003
    7.4.2005
    USTAVNO PRAVO
    VSL05715
    ZGZS člen 20, 20/2, 20, 20/2. URS člen vsi, vsi.
    članstvo
    Tožena stranka ni postala članica Gospodarske zbornice RS na podlagi

    pristopa, to je prostovoljno. Za toženo stranko ima zato vtoževano

    plačilo zgolj naravo javne (prisilne) dajatve.

    Javne dajatve se smejo po Ustavi določati samo z zakonom (147. čl.

    Ustave RS). Zato mora biti že iz zakona, ki takšno dajatev uvaja in

    ne šele iz podzakonskega predpisa razvidno in predvidljivo, kaj

    država zahteva od davkoplačevalca (primerjaj Ustavne odločbe

    U-I-296/95 z dne 27.11.1996, Ur. l. RS št. 82/97). Ker pa je ZGZS v

    2. odst. 20. čl. le prenesel pooblastilo za določanje članarine na

    upravni odbor gospodarske zbornice, ne da bi opredelil osnovo in

    kriterije za določitev njene višine ter nadzor države nad njenim

    določanjem, je Ustavno sodišče RS na podlagi 48. čl. Zakona o

    ustavnem sodišču (ZUstS) ugotovilo, da je ZGZS v neskladju z Ustavo

    (prim. 1. točko izreka odločbe US, št. U-I-290/96 z dne 11.6.1998 in

    34. ter 35. točko obrazložitve te odločbe, Ur. l. RS št. 49/1998).

    Ustavno sodišče je sicer presodilo, da obveznost plačevanja članskega

    prispevka sama po sebi ni v nasprotju z Ustavo. Kolikor bi bilo

    članstvo v GZS prostovoljno, bi bila tudi višina članarine stvar

    dogovora med člani. Ker je zakonodajalec ustanovil GZS kot samostojno

    organizacijo (2. člen) in ji podelil določeno stopnjo statutarne

    avtonomije (16. člen) zgolj dejstvo, da je določitev višine članarine

    prepustil zborničnim organom, tudi v primeru obveznega članstva

    ustavno ni sporno. Vendar pa zaradi avtonomije GZS članarina ni

    izgubila značaja javne dajatve. Še vedno gre namreč za obvezno

    dajatev, ki je vezana na prisilno članstvo v neki organizaciji (prim.

    31. člen obrazložitve te odločbe).

     
  • 169.
    VSL sklep in sodba I Cpg 226/2003
    7.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05294
    ZPP člen 7, 212, 7, 212.
    trditveno in dokazno breme
    V smislu pravil o povezanosti dokaznega in trditvenega bremena je

    treba razlagati tudi določilo 258. člena ZPP. Zato je napačna

    interpretacija prvostopnega sodišča tudi v tistem delu, kjer

    pojasnjuje, da je predlog za zaslišanje pravdnih strank zavrnilo

    zato, ker je tožeča stranka predlagala zaslišanje samo svojega

    direktorja, ne pa tudi toženca.

    Iz tega sledi, da mora sodišče dosledno spoštovati določilo 212.

    člena ZPP in sme zaslišati samo eno stranko in samo priče ene stranke

    le ob neaktivnosti druge stranke, ob polnem upoštevanju načela

    kontradiktornosti.

     
  • 170.
    VSL sklep I Cpg 212/2005
    7.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05582
    ZOR člen 377, 941, 377, 941.
    zastaranje odškodninskega zahtevka - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - tožba - zapadlost terjatve
    Ker je za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz

    malomarnosti po 1. odstavku 325. člena KZ predpisana zaporna kazen do

    treh let zapora, znaša zastaralni rok v skladu s 4. točko 1. odstavka

    111. člena KZ 5 let, katerega bi moralo, glede na 1. odstavek 377.

    člena ZOR, upoštevati sodišče prve stopnje kot rok zastaranja

    terjatev tožečih strank. Ob upoštevanju pretrganja zastaranja dne

    1.10.1997 zastaralni rok ob vložitvi tožbe še ni mogel izteči, zato

    je ugotovitev o zastaranju zahtevkov tožečih strank materialnopravno

    zmotna. Ker se v posledici napačne uporabe materialnega prava glede

    dolžine zastaralnega roka sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z

    vprašanjem višine tožbenega zahtevka tožečih strank, je s tem ostalo

    dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, s čimer je podan

    razveljavitveni razlog iz 355. člena ZPP, v posledici česar je

    pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

     
  • 171.
    VSL sodba I Cpg 132/2005
    7.4.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL07645
    ZTLR člen 64, 64. ZOR člen 437, 437. ZPPSL člen 111, 111/3, 111, 111/3. ZZK člen 5, 5.
    ločitvena pravica - cesija - prenos hipoteke
    Res je, da v skladu s prvim odstavkom 437. člena ZOR s terjatvijo, ki je bila cedirana, preidejo na prevzemnika tudi stranske pravice, med katerimi je izrecno navedena tudi hipoteka. Vendar navedenega določila ni mogoče razlagati v tem smislu, da bi že sklenitev cesijske pogodbe sama po sebi pomenila prehod zastavne pravice na novega upnika. Pri tem je potrebno upoštevati naravo zastavne pravice kot stvarne pravice.

     
  • 172.
    VDS sodba Pdp 1841/2003
    7.4.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03117
    Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62.
    plača - osnovna plača
    Znižanje osnovne plače po kolektivni pogodbi ni vezano le na

    začetno relativno razmerje za konkretni tarifni razred. Tudi

    delavci na višje vrednotenih delovnih mestih od tistih, ki

    so pri vrednotenju izenačena z izhodiščem posameznih

    tarifnih razredov, so upravičeni do izplačila osnovne (oz.

    znižane osnovne) plače po pogodbi o zaposlitvi in ne le do

    osnovne plače v višini izhodiščne plače za določen tarifni

    razed (oz. do znižane izhodiščne plače), sicer bi bilo višje

    relativno razmerje njihovega delovnega mesta spregledano,

    delavcem z višjim relativnim razmerjem pa bi se plače

    dejansko znižale za več, kot to dopušča kolektivna pogodba.

     
  • 173.
    VSL sklep II Cp 447/2004
    7.4.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50176
    ZD člen 221, 221/1, 221, 221/1.
    pozneje najdeno premoženje
    O dedovanju kasneje najdene zapuščine je treba odločiti na novi

    zapuščinski obravnavi, če zapuščino sestavlja premoženje, ki se

    obravnava po različnih predpisih.

     
  • 174.
    VDS sodba Pdp 1883/2004
    7.4.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03142
    ZDR člen 5, 5/3, 55, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88/4, 96, 96/1, 5, 5/3, 55, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88/4, 96, 96/1.
    odpoved pogodbe - presežni delavec
    1. Tožena stranka je imela status manjšega delodajalca. Pri določitvi

    delavcev, katerim je nameravala odpovedati pogodbo o zaposlitvi, zato

    ni bila dolžna upoštevati kriterijev za določitev presežnih delavcev,

    niti ni bila dolžna preveriti možnosti zaposlitve tožnika pod

    spremenjenimi pogoji.

    2. Delavec in delodajalec imata enake pravice in obveznosti, ne glede

    na to, ali je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen ali za

    nedoločen čas. Zato tudi pri ohranitvi zaposlitve delavec, ki ima

    sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ne more imeti

    prednostni pred tistim, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za

    določen čas.

     
  • 175.
    VSL sklep II Cpg 159/2005
    7.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05542
    ZIZ člen 58, 58/2, 58, 58/2. ZPP člen 213, 257, 213, 257.
    dokazovanje
    Ob navedenem je pritrditi pritožnikovi navedbi, da je ponudil izvedbo

    dokazov z zaslišanjem, sodišče pa ju ni izvedlo. Pritožbeno sodišče

    ugotavlja, da bi sodišče prve stopnje predlagana dokaza moralo

    izvesti, saj sta bila v predmetni zadevi odločilna za ugotovitev

    dejanskega stanja.

     
  • 176.
    VSK sklep I Cpg 362/2004
    7.4.2005
    STEČAJNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
    VSK01038
    ZGD člen 52, 54, 52, 54. ZPPSL člen 47, 47/4-3, 47, 47/4-3.
    revizija
    Za vprašanje, ali je določen gospodarski subjekt zavezan k

    revidiranju, je matični predpis ZGD, zato ZPPSL, ki ureja

    pogoje za izvedbo in postopek prisilne poravnave nad

    dolžnikom (1. čl.), ne more tega vprašanja urejati drugače.

    Pritožnik navaja, da v skladu z ZGD ni zavezan k revidiranju

    računovodskih izkazov, s tem pa smiselno zatrjuje, da gre

    pri njem za takšno majhno družbo po določilih ZGD, za katero

    obveznost revidiranja ne velja. Če to drži, potem zanj ne bo

    veljala obveznost k predložitvi revidiranih listin iz 3. tč.

    4. odst. 47. čl. ZPPSL.

     
  • 177.
    VSK sklep I Cpg 135/2004
    7.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01040
    ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 76, 76/1, 76/2, 76/3. ZMZPP člen 87, 87/1, 87, 87/1.
    sposobnost biti stranka - uporaba tujega prava
    Tožeča stranka očitno ni fizična, pa tudi ne pravna oseba.

    Po navedbah tožeče stranke gre pri njej za proizvodno

    podjetje oz. za vinogradniško posestvo, v vsakem primeru pa

    za obliko združevanja, za katero je vprašanje sposobnosti

    biti pravdna stranka, treba presojati po avstrijskem pravu,

    glede na to, da ima tožeča stranka sedež v Avstriji.

     
  • 178.
    VSL sodba I Cpg 247/2005
    7.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05594
    ZOR člen 361, 361/1, 375, 361, 361/1, 375.
    zastaranje - prosta presoja dokazov
    Glede na določbo 1. odst. 9. čl. pogodbe je prvostopno sodišče kot

    datum zapadlosti obveznosti tožene stranke po iz odst. 5. čl. pogodbe

    pravilno štelo datum, ko sta pogodbeni stranki pogodbo podpisali. Ker

    je od tega trenutka dalje tožeča stranka imela upravičenje terjati

    izpolnitev obveznosti, je s tem tudi pričel teči zastaralni rok za

    uveljavljanje te terjatve.

     
  • 179.
    VSL sodba I Cpg 1226/2003
    7.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05299
    ZOR člen 142, 142.
    prenehanje pogodbe - dolžnik
    Po splošnih pogojih o dobavi toplotne energije, ki so sestavni del

    pogodbe o dobavi toplotne energije, mora odjemalec dobavitelja pisno

    obvestiti o podatkih, ki vplivajo na razmerje med njim in

    dobaviteljem in obvestilo velja od prvega naslednjega obračunskega

    obdobja.

     
  • 180.
    VSC sodba Cp 1652/2003
    7.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01052
    ZOR člen 376, 376/I, 376/II, 376, 376/I, 376/II. ZPP člen 184, 184.
    zastaranje odškodninske terjatve - objektivna sprememba tožbe
    Že glede na dikcijo 1. odst. 376. čl. ZOR za določitev začetka teka subjektivnega roka ni potrebna stopnja gotovosti prepričanja oškodovanca o tem, kdo je povzročitelj škode oz. kakšen je obseg nastale materialne škode. Zadošča, da je oškodovanec izvedel za okoliščine, iz katerih je lahko s stopnjo verjetnosti zaključil, kdo je storilec njemu nastale škode oz. koliko znaša v denarju izražen obseg poškodbe njegove stvari.

     
  • <<
  • <
  • 9
  • od 13
  • >
  • >>