odškodninska odgovornost - škoda, povzročena v prometni nesreči - prometna nesreča - sprožilni dejavnik - poškodba rame - višina denarne odškodnine - teorija jajčne lupine - degenerativne spremembe - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Tožnikove degenerativne spremembe so bile sicer neme, a do njihove manifestacije ni prišlo zaradi škodnega dogodka. Ta ni bil sprožilec do tedaj nemih degenerativnih sprememb. Obravnavana nesreča je tožnikove težave le „demaskirala“, torej razgalila, ne povzročila.
ZDSS-1 člen 6, 53, 53/1.. ZSPJS člen 7, 7/1, 13, 13/2.. OZ člen 82, 82/1.. Uredba o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (2018) člen 1.
kolektivni delovni spor - slovenska vojska - veljavnost kolektivne pogodbe - poklicni vojak - nova uvrstitev v plačni razred
Za odločitev je bistveno, kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, da se po drugem odstavku 13. člena ZSPJS delovna mesta oziroma nazivi v plačni podskupini C4 (Vojaki; prvi odstavek 7. člena ZSPJS) uvrščajo v plačne razrede z uredbo. Uredba v smislu te določbe ni splošni akt delodajalca, ampak podzakonski akt, katerega sprejem je v pristojnosti Vlade Republike Slovenije. Delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah D, E, F, G, H, J in K ter plačnih podskupinah C1, C2, C3, C5 in C6 se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti. Glede na te je ureditev uvrščanja dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci drugačna in ni predmet kolektivnega pogajanja.
Tako v Dogovoru kot v Sporazumu je vsebovana zaveza, da se v zvezi z uvrščanjem formacijskih dolžnosti in nazivov v plačne razrede v Slovenski vojski opravi usklajevanje uredbe z reprezentativnimi sindikati (šesti odstavek točke I Dogovora; šesti odstavek točke III Sporazuma). Sodišče prve stopnje je presojalo, ali je nasprotna udeleženka to zavezo spoštovala, pri čemer zaveze ni mogoče razumeti na način, kot izpostavlja predlagatelj v pritožbi (da se doseže usklajena vsebina uredbe). Predlagatelj pred sodiščem prve stopnje ni ponudil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi se ugotavljala dejstva glede prave volje oziroma vsebine Dogovora in Sporazuma. Za ugotavljanje prave volje niti ni bilo podlage, saj je vsebina Dogovora in Sporazuma jasna (prvi odstavek 82. člena OZ - opravi se usklajevanje). Ob pravilni ugotovitvi, da se je usklajevanje opravilo (vsaj) spornega dne, je pravilno presodilo, da nasprotna udeleženka svoje zaveze ni kršila, in posledično zahtevek predlagatelja, da se ugotovi kršitev Dogovora in Sporazuma ter da se Uredba razveljavi, pravilno zavrnilo.
vrnitev are - realni kontrakt - načelo akcesornosti - veljavna sklenitev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče
Dogovor o ari ima značilnosti realnega kontrakta, nima pa značilnosti samostojnega pravnega posla, temveč je veljavnost (in pravno učinkovanje) dogovora o ari odvisna od veljavnosti pogodbe, v znamenje sklenitve katere je bila ara izročena.
S pravilno vročitvijo stranka pridobi možnost seznanitve s pozivom k plačilu sodne takse, s pravili o vročitvi pa se zagotavlja pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Zato je za učinkovit potek postopka nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja pravilno vročena. Institut, ki to zagotavlja, je vročilnica (potrdilo o vročitvi - prim. 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato mora imeti lastnost javne listine tisti del vročilnice, s katerim se potrjujeta za normalen potek postopka dve procesno odločilni dejstvi: (1). da je bilo pisanje naslovniku vročeno in (2). kdaj se je to zgodilo.
Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se utemeljeno pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine prejete pošiljke na ovojnici, saj takšno preverjanje ne zahteva nobenega dodatnega truda ali miselnega napora. Namen zapisa vsebine pošiljke na ovojnici in vročilnici je med drugim tudi v tem, da lahko vsak naslovnik pisma z lahkoto preveri, ali je prejel prav tisto pisanje, ki je navedeno kot vsebina prispelega pisma in katerega prejem je potrdil s podpisom vročilnice oziroma mu je bil vročen z nadomestno vročitvijo. Če pri tem ugotovi kakšno odstopanje (na primer, da ni prejel tega, kar je navedeno na ovojnici kot njena vsebina), pa mora takoj ustrezno reagirati in obvestiti sodišče ter zahtevati vročitev manjkajočega pisanja.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Stališče Vrhovnega sodišča RS, da bo kriterije za odmero pravic ob sodni razvezi določila sodna praksa, v sodbi in sklepu VIII Ips 26/2007, ki jo izpostavlja tožnik v pritožbi, je bilo sprejeto na podlagi nenoveliranega ZDR. Tudi na podlagi določb sedaj veljavnega ZDR-1 velja, da so kriteriji, ki jih zakon izrecno določa, navedeni le primeroma, in da se lahko upoštevajo tudi drugi kriteriji (sodba VIII Ips 200/2017). Bistvena sta kriterija delovna doba pri delodajalcu in možnosti delavca za novo zaposlitev (sodba VIII Ips 72/2015 - točka 13 obrazložitve; enako je razbrati iz sodbe VIII Ips 78/2018 - opombe od 2 do 6; sodbe VIII Ips 115/2018 - opomba 2; sodbe VIII Ips 178/2018 - opombe 1 do 5; sodbe VIII Ips 204/2018 opomba 9).
Oškodovankin opis načina storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja je sodišče utemeljeno štelo kot trdno podlago za presojo utemeljenega suma, še zlasti, ker ima oškodovankina izjava, dana policistom, potrditev tudi v fotografijah, doslej zbrani medicinski dokumentaciji, kakor tudi v zapisniku o ogledu kraja kaznivega dejanja. Glede na iz teh dokazov izhajajoča pravno relevantna dejstva, ki tudi po sodbi pritožbenega sodišča kažejo na veliko verjetnost storitve v obtožbi opisanega kaznivega dejanja, ko pa na drugi strani pritožbene teze, ki so zgoraj izpostavljene, nimajo podlage v doslej zbranih dokazih, tudi po sodbi pritožbenega sodišča obstaja večja verjetnost, da je kaznivo dejanje na v obtožbi opisan način storil obdolženec, kot pa da temu ni tako.
Tožena stranka je račun za sporni znesek predložila šele z vlogo z dne 6. 12. 2019, čeprav bi morala glede na določbo tretjega odstavka 163. člena ZPP nastanek in višino stroškov prevodov z ustrezno listino izkazati najpozneje do konca glavne obravnave (6. 11. 2019). Odločitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka do povračila teh stroškov ni upravičena, je zato pravilna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - goljufija - povračilo potnih stroškov - stroški za prihod na delo
Toženka utemeljeno navaja, da sta v konkretnem primeru že narava in teža kršitve takšni, da lahko utemeljita izgubo zaupanja. V sodni praksi je večje število primerov, v katerih se je delavcem v odpovedi očitala kršitev obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja goljufije in je bilo razsojeno, da je takšna odpoved zakonita, pri čemer je bila v dveh zadevah kršitev podobna, kot je pri tožniku - šlo je za kršitev obveznosti obveščanja o spremembi prebivališča in neupravičeno uveljavljanje stroškov prevoza na delo in z dela.
zasebna kazenska tožba - krajevna pristojnost - objava na spletni strani
Objava trditev na spletnih straneh je primerljivo enaka objavi trditev s tiskom iz prvega odstavka 28. člena ZKP, s čemer je v obeh primerih omogočeno večjemu ali celo neskončnemu številu ljudi, da se s temi trditvami tudi seznanijo. Ker pa so lahko po seznanitvi s trditvami prizadeti številni posamezniki, ki bi se v izbiri krajevne pristojnosti sodišča morali poenotiti, kar je prej neverjetno kot možno, je krajevna pristojnost sodišča v takšnih primerih po zakonodajalcu posebej določena (posebna pristojnost).
Dolžnica ni upoštevala, da velja za izvršilni postopek posebna ureditev glede izkazovanja pooblastila, saj tega ni treba predložiti, ampak zadošča, da upnik navede, da je pooblastilo dano (šesti odstavek 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Navedena ureditev je tudi povezana z nadaljnjo posebnostjo zastopanja v izvršilnem postopku po pooblastilu, da ni potrebno novo pooblastilo za izvršilni postopek, če je dano pooblastilo v predhodnem pravdnem postopku odvetniku (2. točka prvega odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Za veljavno zastopanje v zvezi s prisilno izvršbo pravnomočne sodbe, ki je bila pridobljena v pravdnem postopku, po pojasnjenem zadošča že dano pooblastilo v pravdi. Zakonodajalec je zaradi povezanosti pravdnega in izvršilnega postopka v luči celovitega izvrševanja pravice sodnega varstva, ki obsega tudi pravico do izvršbe (23. člen Ustave RS), razširil veljavnost pooblastila tudi na izvršilni postopek.
ZIZ člen 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/5, 238f, 238f/1, 238f/2. DZ člen 141, 141/1.
izvršitev odločbe o stikih z otrokom - sprememba stikov - načelo največje otrokove koristi
Otrok ima pravico do stika z obema staršema in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. Gre za temeljno otrokovo pravico in njegovo korist, kot tudi pravico starša. Upoštevajoč navedeno, predvsem pa dejstvo, da gre za mladoletno hčerko v starosti, ko v primeru daljšega izostanka stikov lahko pride do odtujitve od očeta (upnika), je odmerjena denarna kazen povsem sorazmerna pomenu dejanja dolžnice, ki ji je naloženo s sodno poravnavo, kot je tudi primerna glede na premoženjsko stanje dolžnice. Slednje je namreč zgolj ena izmed okoliščin za odmero kazni, sodišče pa ga je ustrezno upoštevalo. Do posega v premoženjsko sfero dolžnice sploh ne bo prišlo v primeru ravnanja v skladu s sodno odločbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00038675
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZGD-1 člen 52, 512, 533.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - članske pravice družbenika - odklonitev zahteve - odklonitveni razlogi - trditveno in dokazno breme - hiter postopek - zavrnitev dokaznih predlogov - prizadetost družbenega interesa - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Drugi odstavek 512. člena ZGD-1 dopušča omejitev informacijske pravice družbenika v primerih, ko družba izkaže obstoj verjetnosti, da bo družbenik zahtevano informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe (subjektivna predpostavka), in nevarnost, da bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo (objektivna predpostavka). Obe predpostavki morata biti izpolnjeni kumulativno, obstoj nevarnosti pa mora biti konkreten, pri čemer je trditveno in dokazno breme za obstoj zavrnitvenega razloga na družbi.
Določba 512. člena ZGD-1 izpostavlja nujnost hitrega odziva družbe oziroma njenega poslovodstva, potrebnost hitrega postopanja v primerih zavrnitve zahteve za posredovanje informacij pa izhaja tudi iz 52. člena omenjenega zakona.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039297
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1. ZKP člen 129a, 129a/2.
sporazum o priznanju krivde - nadomestitev izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - sodba - posebni sklep
Po četrtem odstavku 364. člena mora izrek sodbe, ko je obtoženec spoznan za krivega, obsegati vse potrebne podatke, ki so navedeni v 359. členu ZKP. Eden teh je tudi tisti iz tretjega odstavka 359. člena, vendar slednji določa, da sodišče ″lahko″ v sodbi odloči tudi o načinu izvršitve kazni. Takšna zakonska ureditev je usklajena z zakonsko možnostjo, da lahko obsojenec in njegov zagovornik v skladu z določbo drugega odstavka 129.a člena ZKP predlog za alternativno izvršitev kazni podata tudi v roku petnajstih dni po pravnomočnosti sodbe oziroma v petnajstih dneh od zadnje vročitve, če je obsojencu ali zagovorniku prepis sodbe vročen po pravnomočnosti.
Enotno stališče sodne prakse torej je, da v kolikor solastnik drugemu solastniku uporabe nepremičnine ne preprečuje, slednji pa souporabe ne zahteva, je na svoje prikrajšanje pristal, v posledici česar temu solastniku uporabnina ne pripada.
ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-3, 404, 404/3. ZFPPIPP člen 420, 420/1.
predlog za začetek postopka prisilne likvidacije - zavrnitev predloga - izkazovanje izpolnjevanja pogoja
Predlagatelj mora izkazati le obstoj pogojev za začetek postopka prisilne likvidacije, sodišče pa ob tem ne presoja, ali je družba insolventna. Le če bi sodišče ocenilo (in seveda tudi obrazložilo), da gre za zlorabo instituta, bi v zvezi s tem izvajalo dokaze.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00038989
ZP-1 člen 19a, 19a/2. ZSVarPre člen 27, 27/1, 27/7, 27/8. ZBPP člen 13.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženje družine - vrednost nepremičnin - vrednost lastnega poslovnega deleža družbe z omejeno odgovornostjo
Ker tako ugotovljeno premoženje dosega vrednost 95.529,91 EUR in znatno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, je sodišče prve stopnje brez ugotavljanja mesečnega povprečnega dohodka na družinskega člana storilčev predlog za nadomestitev globe zavrnilo, saj iz zgoraj povzete določbe 27. člena ZSVarPre jasno izhaja, da se v primeru, ko premoženje družine, ki se upošteva, presega vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, brezplačna pravna pomoč zavrne ne glede na to, koliko znašajo dohodki na družinskega člana.
enako obravnavanje upnikov - ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov - vrste stroškov stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - terjatve, nastale med stečajnemu postopku predhodnim postopkom prisilne poravnave - plačilo kot strošek stečajnega postopka
Ni pravilno pritožbeno stališče, da je v posledici dejstva, da zakon v določbi glede enakega obravnavanja upnikov ne določa, da to velja za upnike, ki so v razmerju do dolžnika v enakem položaju, možna širša razlaga; torej, da pomeni kršitev pravice do enakega obravnavanja upnikov kakršnokoli kršitev enakega obravnavanja upnikov, tudi takšna, kot je v tem primeru, da se redno poravnavajo obveznosti do ločitvenih upnikov in tekoči stroški postopka, ne pa tudi poplačilo terjatev upnikov iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP.
289. člen ZFPPIPP upnikom, ki nadaljujejo sodelovanje z dolžnikom tudi med postopkom prisilne poravnave, določa poseben položaj, in sicer, da se njihove terjatve poplačajo kot strošek postopka v primeru, da prisilna poravnava ni potrjena. Navedeno dolžniku omogoča normalno poslovanje v času postopka prisilne poravnave ter poseben položaj upnikom v primeru stečaja.
Da so stroški iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP obravnavani drugače kot drugi (tekoči) stroški, jasno izhaja iz zakonskega besedila. Iz zakonske ureditve tudi izhaja, da je najprej treba plačati tiste stroške, ki so dejansko namenjeni unovčenju stečajne mase in poplačilu upnikov ter vodenju stečajnega postopka in so torej nujno potrebni za izvedbo stečajnega postopka. Šele nato pridejo na vrsto upniki terjatev iz prisilne poravnave, za katere se uporablja drugi odstavek 289. člena ZFPPIPP, katerih terjatve sicer nimajo neposredne zveze s samim stečajnim postopkom.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00038993
ZPrCP člen 45, 45/10, 109, 109/2, 109/2 - 2. ZP-1 člen 6a, 23, 23/2, 136, 136/1, 136/1 - 9.
neprilagojena hitrost - prekršek neznatnega pomena - hujši prekršek - posebne okoliščine - ustavitev postopka o prekršku - prometna nesreča z neznatno nevarnostjo
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da ker je storilka storila hujši prekršek, le-tega ni mogoče prekvalificirati v prekršek neznatnega pomena. Prekršek, kot se ga očita storilki, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 res mogoče opredeliti kot hujši prekršek, saj je zanj predpisan izrek 3 kazenskih točk (in praviloma res takega prekrška ni mogoče šteti kot prekršek neznatnega pomena). Vendar pa sama zakonska definicija prekrška neznatnega pomena ne izključuje možnosti, da bi sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin, kot prekršek neznatnega pomena štelo tudi prekršek, za katerega so predpisane 3 kazenske točke v cestnem prometu. V posebnih okoliščinah konkretnega primera je tudi po mnenju pritožbenega sodišča mogoče uporabiti institut prekrška neznatnega pomena tudi v obravnavani zadevi.
Povzročitev prometne nesreče, v kateri je lažje telesno poškodovan samo udeleženi voznik, ne pomeni povzročitve prometne nesreče II. kategorije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00039987
URS člen 23. ZGD-1 člen 505, 501, 501/3, 521, 521/1, 521/1-5, 521/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 41, 41/1, 44, 44/2, 44/3, 82, 82/1, 82/2, 300, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-14, 343, 343/4. ZST-1 člen 30, 30/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 20, 27, 27/8.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - družbena pogodba - odločanje družbenikov - zastopanje družbe - začasni zastopnik - konflikt interesov - izključitev družbenika - sodna izključitev družbenika iz družbe - tožba na izključitev družbenika - prenehanje družbe - tožba na prenehanje družbe - nasprotna tožba - konkurenca zahtevkov - vrednost spornega prometa - predlog za zavarovanje - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba - stranke in njihovi zakoniti zastopniki - upravljanje družbe - pravica do sodnega varstva - vodstvo glavne obravnave - predlog za izločitev sodnika - predlog za združitev pravd - združitev pravd v skupno obravnavanje - popravni sklep - pritožba zoper popravni sklep - pomanjkanje pravnega interesa - stroški postopka
V situaciji, ko družbo zastopata dva direktorja skupno in nista zmožna izoblikovati skupne volje v pravdi, postavitev začasnega zastopnika ni na mestu. Družba namreč zakonitega zastopnika ima. Konflikti v družbi se ne morejo reševati s postavitvijo začasnega zastopnika v pravdi. V družbi z omejeno odgovornostjo družbo v sporih s poslovodjo zastopajo družbeniki. V obravnavnem primeru je neodzivnost poslovodij nadomestila aktivnost edine preostale družbenice, ki se je zavzemala za obstanek družbe.
Zahtevka na izključitev družbenika in prenehanje družbe je dopustno obravnavati skupaj, da se lahko s tem dokončno razreši spor v družbi. Po izvedenem postopku in glede na okoliščine primera pa se bo izkazalo ali je potrebno dati prednost zahtevku za izključitev ali na prenehanje družbe. Ni mogoče trditi, da naj ima v slehernem primeru prednost obstanek družbe. Različni stališči družbenikov obvladujoče družbe v odvisni družbi, še ne upravičujejo izključitve enega ali drugega. Družbenika namreč ni mogoče prisiliti v isto mnenje kot ga ima drugi družbenik. Kvečjemu taka naziranja podpirajo odločilno dejstvo, to pa je, da porušeni odnosi v družbi onemogočajo doseganje njenih ciljev.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00042293
ZP-1 člen 115, 115/2, 133. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
sodba brez zaslišanja - neopravičen izostanek - dejansko stanje - vožnja pod vplivom alkohola - dokazna ocena
Glede na okoliščine konkretne zadeve, ko je obdolženec s pomočjo zagovornika v svojih pisnih vlogah pojasnjeval okoliščine prekrška, pa se ni mogoče strinjati niti s pritožbenimi trditvami, da sodišče sodbe brez zaslišanja obdolženega ne bi smelo izdati in da je bilo za pravilno odločitev v predmetnem postopku nujno, da bi bil obdolženec zaslišan. Ni namreč videti prepričljivega razloga, da bi sodišče na podlagi lastnih zaznav ob zaslišanju obdolženega drugače presojalo verodostojnost njegovih trditev v pisnih vlogah, kot navaja zagovornik v pritožbi.
Če ena priča glede določenega dejstva izpove, da se ga ne spominja točno, medtem ko druga s prepričanjem zatrjuje, da je to dejstvo podano, pri tem ne gre za nasprotje med izpovedbami takih prič. Nasprotje bi bilo podano le v primeru, če bi ena priča zatrjevala, da je neko dejstvo obstajalo, druga priča pa glede istega dejstva izpovedovala, da ni obstajalo.