DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041335
OZ člen 169, 174, 174/1, 299, 299/1.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč
Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno priznalo stroške prevozov na preglede in zdravljenje, ki jih je upravičen terjati neposredno od toženk, saj gre za pravno priznano škodo. Zato so pritožbene navedbe prve toženke, da bi moral tožnik povračilo teh stroškov zahtevati od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, neutemeljene. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljeno oprlo na predloženo listino "relacija in kilometrine", izpoved tožnikovega sina in izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke, saj so ti dokazi glede števila opravljenih pregledov in v zvezi s tem opravljenih prevozov medsebojno skladni. Za izračun odškodnine zaradi opravljenih prevozov je sodišče pravilno uporabilo 5. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja in tožniku priznalo kilometrino v višini 0,37 EUR, ki je sprejeta tudi v novejši sodni praksi. Prva toženka se neutemeljeno zavzema, da bi se tožniku lahko priznal kvečjemu le dejansko izkazan strošek porabljenega goriva. Tožnik je v skladu z določilom 169. člena OZ upravičen do popolne odškodnine. Ta zajema tako strošek za porabo goriva kot tudi škodo zaradi obrabe vozila.
Tožena stranka utemeljeno navaja, da umika predloga štiri mesece od predaje poslovnega prostora ni mogoče šteti kot takojšnjega, kar je podlaga za priznanje pravdnih stroškov tožeči stranki v primeru umika tožbe v skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Pravni standard izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji je potrebno razlagati glede na okoliščine vsakokratnega življenjskega primera. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da za ugotovitev neizčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji ne zadostuje le formalna možnost operativnega posega za popravo prirejene srčne napake, če ni zagotovljene varne izvedbe. To velja tudi za operativni poseg pri odrasli osebi, ko se poprava prirojene srčne napake izvaja v programih in po kirurgih, specializiranih za otroško srčno kirurgijo.
nadomestna vročitev - vročitev s fikcijo - dan fiktivne vročitve - nekonkretizirane navedbe - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke
Ni sporno, da je vročevalec 14. 5. 2019 v hišnem predalčniku toženke pustil obvestilo o prispelem pismu, pritožnica pa ne zatrjuje, da v obvestilu ni bila opozorjena na to, da se vročitev šteje za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, v katerem bi morala pisanje dvigniti. Zato se poštna pošiljka (z dopolnitvijo tožbe in pozivom za odgovor) šteje za vročeno s potekom 15 dnevnega roka od puščenega obvestila, torej na dan 29. 5. 2019. Iz tega sledi, da nastop fikcije vročitve ni odvisen od tega, kdaj vročevalec v hišnem predalčniku toženke pusti poštno pošiljko, v kateri se nahaja dopolnitev tožbe in poziv za odgovor, pač pa od trenutka, ko v njenem hišnem predalčniku pusti obvestilo o prispelem pismu (ki naj ga toženka dvigne). Pisanje se v hišnem predalčniku naslovnika pusti šele po preteku 15 dnevnega roka, šteto od obvestila, naj naslovnik dvigne sodno pisanje (četrti odstavek 142. člena ZPP).
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - zakonski rok - plačilo sodne takse
S potekom roka brez plačila je nastopila zakonska fikcija umika ugovora in dolžnik ne more s pritožbo predlagati podaljšanja že poteklega roka. Poleg tega je rok za plačilo sodne takse določen v zakonu in je nepodaljšljiv rok. Da je šel dolžnik na dopust in spregledal plačilo sodne takse za ugovor, je razlog na njegovi strani.
Invalidnost je torej posledica sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem oziroma medicinsko rehabilitacijo. Pod svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. Za ugotavljanje invalidnosti po 63. členu ZPIZ-2 je poleg definicije svojega poklica pomembna tudi preostala delovna zmožnost po 64. členu, ki se ugotavlja pri II. in III. kategoriji invalidnosti.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika - izjemne okoliščine - opravičljiv vzrok - trditveno breme
Izvršba na nepremičnino, ki predstavlja dom, niti izpraznitev in izročitev take nepremičnine, sama po sebi nista nedopustni, niti sama po sebi ne predstavljata nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Dolžnik mora tako v predlogu za odlog navesti tako trditveno kot tudi dokazno podlago, ki izkazuje, da so pri dolžniku podane okoliščine, ki dolžniku trenutno oziroma v obdobju predlaganega odloga izvršbe, onemogočajo, da bi si uredil nov dom drugje. Takih okoliščin pa dolžnik v svojem predlogu ni navajal. Navedel je le, da z družino ne poseduje drugega stanovanja ali stanovanjske hiše, kjer bi v primeru izpraznitve predmetne nepremičnine lahko živel. Zgolj dejstvo, da se bo moral dolžnik z družino preseliti, pa (še) nima v posesti druge nepremičnine, v kateri bi lahko uredil nov dom, pa ni razlog za odlog izvršbe, saj ne gre za okoliščino, ki bi ga opravičevala. Drugih dejavnikov pa dolžnik ni zatrjeval. Ni zatrjeval ne materialnih, ne socialnih, ne zdravstvenih ali podobnih ovir, ki bi mu trenutno onemogočale, da bi si uredil nov dom drugje.
ZDR-1 člen 126.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 89d.
plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica bi imela pravico do plačila za delo za višje vrednoteno delovno mesto, če bi v pretežnem delu dejansko opravljala delo na zatrjevanih delovnih mestih.
fikcija vročitve - iztek roka - obvestilo o prispelem pisanju
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00038885
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci - lastninjenje
Ni res, da je sodišče prve stopnje le nekritično sledilo mnenju izvedenke urbanistične stroke. Ker je bilo mnenje razumljivo in popolno, sodišču ni bilo treba ponoviti dokazovanja z novim izvedencem in v pritožbi očitana kršitev pravil postopka ni podana.
Dejstvo, da je tožnica pri toženi stranki delala krajši delovni čas, tj. 20 ur tedensko, pa samo po sebi ne pomeni, da tožnici v takem primeru pripada zgolj polovica plače, določene za delovno mesto blagajnika, kot to zmotno meni tožena stranka. Med strankami je vedno možen ugodnejši dogovor o višini plače. Tožena stranka bi morala dokazati, da je bil med njima sklenjen drugačen dogovor o višini plače, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, vendar tega ni uspela.
izvedba dokaza z izvedencem - predlog za postavitev izvedenca - založitev stroškov za delo izvedenca - zavezanec za plačilo predujma - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja
Izvedbo dokaza z izvedencem je predlagala tožnica, zato je morala založiti predujem za stroške njegove izvedbe (prvi odstavek 153. člena ZPP). Tožnico bremeni tudi kritje stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja, ne glede na to, da je tudi toženec podal pripombe na osnovno izvedensko mnenje, saj gre tudi pri dopolnitvi izvedenskega mnenja oziroma zaslišanju izvedenca na naroku zaradi njegovega odgovora na pripombe pravdnih strank na izvedensko mnenje za stroške izvedbe dokaza, ki ga je v okviru svojega dokaznega bremena morala predlagati tožnica.
samopomoč - sklep presenečenja - spor zaradi motenja posesti - posest nepremičnine - odklop elektrike - posestno varstvo - dejanska oblast nad stvarjo - uporaba stvari - spreminjanje dotedanjega načina uporabe - ekonomski interes - protipravnost posega v posest
Irelevantno je, da tožnica živi v drugem kraju. Bistveno je, da je tožnica brunarico uporabljala, pri čemer ni potrebno, da med posestnikom in stvarjo obstaja fizični kontakt oziroma se ne zahteva kontinuirana uporaba stvari, v konkretnem primeru prebivanje tožnice v brunarici. Bistveno je, da je imela tožnica, kadar je to hotela, možnost brunarico uporabljati.
Določba četrtega odstavka 111. člena OZ med učinki razvezane pogodbe naštetimi v predhodnih odstavkih istega člena določa še dodatni reparacijski zahtevek verzijske narave, če je imel prejemnik (v tem primeru kupec - tožena stranka) korist od prejete izpolnitve. Ker je podlaga za pridobitev korist kasneje odpadla, prejemnik do take koristi ni upravičen. Prejemnik, ki je stvar uporabljal od dneva prejema do dneva vrnitve oziroma v tem primeru okvare je bil deležen koristi. V skladu s splošnimi pravili se prejemnik s takšno koristjo ne sme obogatiti. Zato mora poleg stvari drugi stranki vrniti tudi povračilo za koristi, ki jih je bil deležen3.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00040000
ZGD-1 člen 263, 263/2, 263/4. ZPP člen 214, 214/2.
odškodninski zahtevek - odškodninska odgovornost direktorja družbe z omejeno odgovornostjo - odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - pogodba o valutnem trgovanju - upniki družbe kot oškodovanci - nezmožnost družbe poplačati upnike - zahtevki upnikov za plačilo neplačanih obveznosti družbe - odstopna izjava poslovodje - nesporno dejstvo - obstoj tihe družbe - tiha družba - dejanski lastnik - privilegij poslovne presoje - negospodarno in protizakonito ravnanje direktorja - možnost vpliva na poslovanje družbe - razbremenitev odgovornosti - obligacija prizadevanja - obligacija rezultata - skrbnost banke
Skladno s četrtim odstavkom 263. člena ZGD-1 lahko odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja in nadzora, uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati. Tožnik mora poleg svoje terjatve do družbe, ki mu je družba ne more poplačati, izkazati tudi družbino odškodninsko terjatev do toženca kot nekdanjega direktorja.
Toženec (zgolj zaradi svoje funkcije) ne more nositi odgovornosti za morebitna protipravna ravnanja drugih.
izvršba zoper delodajalca - ugovor dolžnikovega delodajalca - ugovor dolžnika - obrazložen ugovor - neobrazložen ugovor - informativni dokaz - vročanje odgovora na ugovor v izjavo dolžniku - pravica do izjave
Prvi odstavek 134. člena ZIZ določa, da lahko upnik predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Znesek, ki se lahko izterjuje in je obvezna sestavina predloga, ni vedno avtomatično enak znesku celotne terjatve, ki jo ima upnik proti dolžniku, ni pa to izključeno. Predmet nadaljnjega ugovornega postopka, v katerem je trditveno in dokazno breme na strani dolžnika, pa je lahko (ne)upravičenost takšnega zahtevka. Le on je tisti, ki razpolaga z vsemi ustreznimi podatki in listinami, ki so potrebne za ugotavljanje pravilnosti izvrševanja sklepa o izvršbi. Zato je lahko dolžnikov ugovor obrazložen le takrat, kadar dolžnik v ugovoru navede podatke o višini dolžnikovih prejemkov v ustreznem obdobju, o vrstnem redu sklepa o izvršbi, o višini terjatev, ki imajo boljši vrstni red, o uveljavljanju višje omejitve zaradi preživljanja družinskih članov in podobno. Za te trditve pa mora tudi predložiti ustrezne dokaze, to pa so plačilne liste, drugi sklepi o sodni ali davčni izvršbi, potrdila o prejetih datumih sklepov ter druga dokazila o upravno izplačilnih prepovedih.
Sodišče se na navedbe upnika v odgovoru na ugovor (v katerem je upnik trdil, da je sodišče večkrat pozvalo dolžnika kot delodajalca, da se izjasni, zakaj ne rubi plače dolžnika, pa le-ta na večkratne pozive sodišča ni odgovoril, da dolžnikov dolžnik ni dokazal trditev, da je prejemal dolžnik kot delavec denarna sredstva, ki so izvzeta iz izvršbe) pri svoji odločitvi ni oprlo. Sodišče je odločilo, da so dolžnikove ugovorne navedbe presplošne in nekonkretizirane, dolžnik pa za te trditve tudi ni predložil ustreznih dokazov oziroma listinskih dokazil, s katerimi bi lahko izkazoval trditve o tem, zakaj sklepa o izvršbi ni izvršil. Tudi v primeru, če upnik na dolžnikov ugovor sploh ne bi odgovoril, bi bila odločitev sodišča prve stopnje pravilna že iz razloga, ker je dolžnikov ugovor neobrazložen. Neobrazloženega ugovora pa se ne vroča v odgovor upniku. Tako upnikov odgovor na ugovor ne vpliva na končni izid postopka in ga zato nasprotni stranki niti ni potrebno vročati.
delni umik predloga za izvršbi - pravni interes za pritožbo - odgovor na pritožbo
Načeloma dolžnik nima pravnega interesa izpodbijati sklep o (delni) ustavitvi izvršbe, saj lahko v skladu s prvim odstavkom 43. člena ZIZ upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. Vendar je v tem primeru sodišče prve stopnje vsebinsko presojalo trditve dolžnika o plačilih v pritožbi in upnika v odgovoru na pritožbo, ki ga je štelo kot delni umik predloga za izvršbo.
ZSKZDČEU-1 člen 2, 2/3, 10, 11, 23, 23/7. ZKP člen 378, 378/2, 403, 403/2, 492.
udeležba stranke - pritožbena seja - navzočnost strank na seji pritožbenega senata - predaja drugi državi članici - pogoji za predajo zahtevane osebe - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe - evropski nalog za prijetje in predajo
Zakon ne določa pritožbene seje z udeležbo strank, kadar pritožbeno sodišče odloča o pritožbi zoper sklep o dovolitvi predaje.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00041056
ZVEtL-1 člen 13, 13/6.
evidentiranje nepremičnin - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - sodni izvedenec - geodetska uprava - vpis v zemljiški kataster - vprašanje poteka meje med parcelama - nasprotni udeleženci - pripombe na elaborat - izjava o poteku predlagane meje
Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1. Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je elaborat parcelacije primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, trdi le, da se o njem ni imel možnosti izjaviti, kar pa ne drži.