Stališče zagovornice, da je tudi pri preklicu odložitve potrebno smiselno uporabiti sedmi odstavek 202.d člena ZP-1 in upoštevati okoliščine kot so osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti in okoliščine, v katerih je prekršek storjen ter oceniti, ali je sploh mogoče pričakovati, da storilec ne bo več ponavljal prekrškov, je zmotno.
ZPP člen 154, 154/1. ZBPP člen 9, 46, 46/3. ZOdvT člen 36. ZST-1 člen 3, 3/1, 14, 15, 15/2.
povrnitev stroškov postopka - odmera pravdnih stroškov - neuspeh v postopku - oprostitev plačila stroškov postopka - brezplačna pravna pomoč - stroški nasprotne stranke
Vsaka stranka je lahko oproščena le plačila tistih sodnih taks, ki bi jih bila dolžna plačati sama. Tudi dodeljena brezplačna pravna pomoč se nanaša le na upravičencu nastale stroške postopka in dejanske izdatke ter nagrado njegovega pooblaščenca. Plačila sodnih taks, drugih stroškov postopka, dejanskih izdatkov in nagrade pooblaščenca, ki so nastali tožniku, torej toženca ne moreta biti oproščena, saj za to ni zakonske podlage.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039605
KZ-1 člen 251, 251/1, 254, 254/2, 254/3.. ZKP člen 372, 372-1.
kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti - kaznivo dejanje ponarejanja listin - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo
Kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 stori, kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino zato, da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, da je ponarejena listina tista, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pri čemer ni pomembno, ali gre za resnično ali neresnično vsebino.
Navedba, da listina ne izvira od osebe, ki je v njej navedena kot izdajatelj, predstavlja razlago, kaj je ponarejena listina, zato je le-to v opisu dejanja potrebno konkretizirati. Gre za bistveni element kaznivega dejanja ponarejanja listin, ki velja tako za izvršitveno obliko ponareditve listine, kakor tudi za izvršitveno obliko uporabe ponarejene listine.
V obravnavanem primeru se obdolženima R.V. in D.V. očita, da bi naj ponarejene listine uporabila kot prave s tem, da sta dne 25. 2. 2013 v davčno inšpekcijskem postopku obnove odmere dohodnine za leto (…), na Finančni urad Ptuj, po svojem pooblaščencu R.S., predložila ponarejene fotokopije potrdil o predaji gotovine (...), z namenom dokazovanja, da sta gotovino, navedeno na potrdilih, izročila predstavniku družbe M.N. d.o.o, kar pa nista storila, saj družba M.N. d.o.o. navedene gotovine ni nikoli prejela, zaradi česar so fotokopije potrdil ponarejene. Iz takega opisa kaznivega dejanja niso razvidna dejstva in okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče razbrati, da izdajatelj potrdil ni tisti, ki je na njih naveden kot izdajatelj (niti ni razvidno, kdo je izdajatelj potrdil), temveč je konkretizacija očitka v celoti podana v smeri neresničnosti vsebine potrdil, kar za presojo kaznivega dejanja ponarejanja listin ni relevantno.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039163
KZ-1 člen 86.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - premestitev na odprti oddelek - nadomestitev kazni zapora - specialni povratnik
Glede obdolženčeve prošnje v pritožbi, da mu naj pritožbeno sodišče dovoli prestajati kazen zapora na odprtem oddelku ZPKZ Maribor - Rogoza, pa je potrebno povedati, da je pritožbeno sodišče ne more obravnavati niti o njej odločiti, ampak bo o prošnji, ki jo bo vložil obdolženec, odločil ZPKZ Maribor, ko bo obdolženec nastopil izrečeno mu kazen zapora.
krivdno povzročeni stroški - preložitev naroka za glavno obravnavo - premoženjsko in finančno stanje
Prvo sodišče je v izpodbijanem sklepu obsežno obrazložilo obdolženčevo neaktivnost v zvezi z dvakratnim prihodom na glavno obravnavo, kar je vsakič terjalo preložitev glavnih obravnav in s tem tudi podaljšanje trajanja kazenskega postopka, zato je imelo vso pravno podlago, da je v skladu z določbo prvega odstavka člena 94 ZKP obdolžencu naložilo v plačilo krivdno povzročene stroške, ne glede na njegovo premoženjsko in socialno stanje, ki ga obdolženec problematizira v svojih pritožbenih navedbah.
izjava obrambe o predlogu - predlog za podaljšanje pripora
S takšnim postopanjem, ko je sodišče o predlogu odločilo preden je iztekel rok za podajo odgovora na predlog za podaljšanje pripora, je sodišče obrambo prikrajšalo za pravico do izjave iz 16. člena ZKP. Ta kršitev, ko se obramba ni mogla vsebinsko opredeliti do navedb v predlogu, je kot utemeljeno opozarja pritožba, vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zaradi česar se pritožba utemeljeno zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040209
OZ člen 433, 433/1, 433/2. ZPP člen 212, 339, 339/1.
pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - solidarna odgovornost prevzemnika kakšne premoženjske celote - brezplačen prenos - pogodba o prenosu - koneksnost - poslovna sredstva - premoženje družbe - opravljanje dejavnosti - vsebinska povezava terjatve s prenesenim premoženjem - nagibi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija procesnih kršitev - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi
O pristopu k dolgu pri prevzemu kakšne premoženjske celote je možno govoriti šele, ko gre za enkraten, pogodben, neodplačen prenos premoženja, ki predstavlja gospodarsko celoto in s katerim je upnikova terjatev povezana.
Ključna predpostavka za uporabo te določbe je prav predpostavka povezanosti med obveznostjo dolžnika ter premoženjem, ki ga je ta odtujil. Navedeno predstavlja strogo in pomembno omejitev uporabe te določbe zgolj na tiste terjatve, ki so vsebinsko povezane s prenesenim premoženjem.
Pri prenosu poslovnih sredstev gre za prenos podjetniško organiziranega premoženja, skupka premoženjskih pravic, ki so organizacijsko-ekonomsko-pravno strukturirane tako, da kot celota omogočajo opravljanje dejavnosti družbe. Gre za to, da tisti, na katerega preide premoženjska celota, lahko nadaljuje z opravljanjem dejavnosti na podlagi prenosa te gospodarske celote.
Kadar pritožba očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, mora določno navesti, katera kršitev naj bi bila storjena in kako bi kršitev lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
kaznivo dejanje razžalitve - upravičeni tožilec - uradna oseba - policist kot oškodovanec
Že sama okoliščina, da je obdolženec v pisanju oškodovanca naslavljal kot policista, zapisal njegovo ime in priimek, z zatrjevanji, da je ″skorumpiran policist″, ″policijski drek″, ″pokvarjeni policaj″, ″policijska svinja″ in ″policijski komunistični gnoj″, omogoča sklepanje, da je v konkretnem primeru izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 168. člena KZ-1 in sicer, da naj bi bili kaznivi dejanji očitani obdolžencu storjeni proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe v državnem organu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039871
ZKP člen 76, 76/3, 168, 168/9, 429. KZ-1 člen 134a, 134a/1, 221, 221/1.
nepopolna vloga - dopolnitev vloge - oškodovanec kot tožilec - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - zavrženje kazenske ovadbe - kaznivo dejanje zalezovanja
Oškodovanka ni konkretizirala sicer datumsko opredeljenih elektronskih sporočil, na podlagi česar bi bilo šele možno sklepati oziroma ugotavljati, ali so in če so, na kakšen način so bila objektivno zmožna doseči posledico predmetnega kaznivega dejanja, ki naj bi se izražala v prestrašenosti in ogroženosti oškodovanke. Prav tako ni bila dovolj določno opredeljena posledica kaznivega dejanja, torej kako naj bi se oškodovankina prestrašenost in ogroženost manifestirali.
Glede opisa kaznivega dejanja napada na informacijski sistem po prvem odstavku 221. člena KZ-1, ki ga oškodovanka očita obema osumljenima, gre najprej ugotoviti, da sploh ne vsebuje časovne in krajevne opredelitve kaznivega dejanja. Čas in kraj storitve kaznivega dejanja sta obvezni sestavini opisa kaznivega dejanja, saj kaznivo dejanje individualizirata kot pravno relevanten dejanski stan ter s tem omogočata učinkovito obrambo.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča
Okoliščina, da je v obravnavani kazenski zadevi oškodovanka oseba, ki je kot pravosodna sodelavka zaposlena na okrajnem sodišču, ki je sicer stvarno pristojno za sojenje v obravnavani kazenski zadevi, bi utegnila pri obdolžencu vzbuditi dvom o nepristranskosti tega okrajnega sodišča.
ZIZ člen 20a, 26, 26/1, 26/2. ZGD-1 člen 481, 505, 526. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 42, 42/1.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - odkupna opcija - pogojna terjatev - izkazovanje izpolnjevanja pogoja - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - negativno dejstvo - sprememba družbenika - sprememba poslovnega deleža - sprememba družbene pogodbe - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register
V primeru, ko sta nastanek in zapadlost obveznosti dolžnika iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa vezani na nastop negativnega dejstva (nesklenitev pogodbe), upnik ni dolžan v izvršilnem postopku dokazovati izvršljivosti terjatve na način iz prvega in drugega odstavka 26. člena ZIZ.
Predlogu za vpise pri prenosu poslovnega deleža je treba priložiti tudi besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih ali njihovih poslovnih deležih, z notarjevim potrdilom o ujemanju spremenjene družbene pogodbe s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža.
Četudi teorija in praksa menita, da zgolj v primeru spremembe družbenikov ne gre za spremembo družbene pogodbe, gre v konkretnem primeru tudi za spremembo pri poslovnih deležih, saj je bil predmet nakupne opcije le del deleža družbenika in se je s tem oblikoval nov poslovni delež, kar pa predstavlja spremembo družbene pogodbe.
škodni dogodek - verbalni konflikt - huda telesna poškodba - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - zmanjšanje življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - skaženost - primarni in sekundarni strah - soprispevek - prispevek k nastanku škodnega dogodka - primerna višina odškodnine - pravno priznana škoda - objektivne in subjektivne okoliščine - neto plača - sodna praksa - dokazna ocena priče
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tudi če bi bila tožnica dejansko vpletena v kakšen verbalni konflikt s tožencem, ta ne opravičuje toženčevega fizičnega napada nanjo.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožnici prisodilo 15.650 EUR odškodnine (13,94 oziroma zaokroženo na 14 povprečnih neto plač).
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 27, 27/9, 101, 101/10.
vožnja pod vplivom alkohola - voznik - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - ustavitev vozila
Pritožbeno sodišče ne strinja s pritožbenimi navedbami, da je obdolženemu dokazano z gotovostjo le to, da je bil kritičnega dne pod vplivom alkohola, ne pa tudi, da je bil v kritičnem času voznik v cestnem prometu. Nenazadnje pa je potrebno poudariti tudi, da je skrajno nelogično in neprepričljivo nakazovanje, da bi se policisti iz mesta kontrole prometa, ki so ga izvajali v bližini Term ..., pripeljali pred večstanovanjsko stavbo na naslovu Ž., če ne bi pred zaznali obdolženčevega vozila v prometu na Celjski cesti, zlasti pa, da bi pri tem na kraj, kjer sta policist G. in policistka R. obravnavala obdolženca, naknadno pripeljala še druga patrulja, v kolikor ni bilo potrebno potrjevati istovetnosti voznika, ki je bil zaznan ob ustavljanju na Celjski cesti z voznikom, ki sta ga obravnavala policistka R. in policist G..
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039148
KZ-1 člen 86.
alternativni način izvršitve kazni zapora - subjektivne in objektivne okoliščine
Obsojeni namreč ne izpolnjuje pogojev za alternativno prestajanje kazni, saj v predlogu ni navedel nobenih relevantnih razlogov, ki bi utemeljevali njegov predlog, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v napadenem sklepu.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1 - 1. ZKP člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/3, 76, 76/3.
nepopolna pritožba - odprava pomanjkljivosti vloge - jezik postopka - podpis pritožnika - zastopanje po tuji odvetniški družbi
Sodišče prve stopnje je obdolženca pozvalo k odpravi pomanjkljivosti tako v zvezi z zastopanjem, kot tudi v zvezi z razumljivostjo vloge in ga pri tem opozorilo na posledice, če ne bo ravnal v skladu s pozivom sodišča. Obdolženec je v postavljenem roku odpravil zgolj pomanjkljivosti v zvezi z zastopanjem, ko je pritožbo podpisal sam in jo vložil v svojem imenu, ni pa odpravil pomanjkljivosti glede razumljivosti njegove vloge, saj pritožbe ni prevedel v slovenski jezik.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 339, 339/2, 339/2-15.
klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev klavzule izvršljivosti in pravnomočnosti - razlogi za razveljavitev - prekinitev pravdnega postopka - očitek protispisnosti - vročitev s fikcijo
Prekinitev postopka pa ne more biti namenjena diskreciji pravdne stranke, ali in kdaj bo obstajala, saj je lahko le posledica nastopa tistih začasnih objektivnih okoliščin, katerih vsebino in trajanje je ZPP omejil z nastopom zakonskih razlogov za nadaljevanje postopka.
Tožena stranka se je na samo vročanje sklicevala samo v tem smislu, da ji sodba ne dejansko ne pojmovno ni mogla biti vročena, ker sama v času vročanja ni obstajala. Svoj predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti je namreč utemeljevala s prenehanjem teka procesnih rokov kot posledico prekinitve postopka, nepravilnosti pri samem načinu ali poteku vročanja sodbe pa ni zatrjevala. V pritožbi tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ji je bila sodba vročena s fikcijo. Fikcija vročitve pa potrjuje kot resnično ne le domneve, da je bilo določeno pisanje vročeno, temveč tudi, da je bil naslovnik z njeno vsebino seznanjen.
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da okoliščine obravnavane zadeve ne utemeljujejo dopustitve informativnega dokaza za ugotavljanje obsega zatrjevanih del kot podizvajalca S., d. d. Ne drži, da dejstva, ki bi jih tožnik moral dokazati, niso v njegovem zaznavnem območju. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da tožnik ne more s pričami nadomestiti konkretnih trditev o tem, katera dela je opravil. Te informacije najbolje pozna tožnik, zato ne drži, da niso v njegovem zaznavnem območju, da bi bil posledično informativni dokaz dopusten.
Pravilnik o vročanju po detektivih in izvršiteljih v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2019) člen 3, 3/1, 8, 8/1. ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/3.
V skladu s prvim odstavkom 140. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 142. člena ZPP se vročitev, če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, opravi tako, da se pisanje izroči kateremu od njegovih odraslih članov, ki so ga dolžni sprejeti. Vročevalec, ki mora vročanje opraviti v skladu z določbami ZPP (prvi odstavek 3. člena Pravilnika), bi torej smel in moral pisanje izročiti odraslemu članu toženčevega gospodinjstva, ki ga je bil dolžan sprejeti. Pritožnik zato utemeljeno opozarja, da potni stroški za več kot eno pot vročevalca niso utemeljeni.
upravičeni razlogi za preložitev naroka - opravičljiv razlog za neudeležbo stranke na naroku za glavno obravnavo - dokazovanje opravičljivega razloga - priznanje neprerekanih dejstev
Za izkazovanje opravičljivega razloga za izostanek je sprejemljiv vsakršen dokaz, ki potrjuje zatrjevano dejstvo, ki naj bi predstavljalo razlog za nujno in nepredvidljivo ter neodložljivo obveznost, ki je stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku onemogočila pristopiti na razpisani narok. Zato je ustreznost dokaza za izkazovanje opravičljivega razloga za izostanek odvisna od zatrjevanih okoliščin, ki pa so znane le stranki sami. Ker gre za okoliščine, ki so objektivno dokazljive, tožena stranka pa prav nobenega dokaza o zatrjevanem ni predložila in tega tudi ni storila z obravnavano pritožbo, se izkaže ravnanje sodišča prve stopnje, ki odsotnosti zakonitega zastopnika tožene stranke ni štelo za opravičljive oziroma opravičilo za neustrezno, kot povsem pravilno.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - pridobitev lastninske pravice na zemljišču - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - zakonska podlaga - promet s stavbnimi zemljišči - stavba in zemljišče - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini - zakonske domneve - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - merila - obseg pripadajočega zemljišča - pravno vprašanje - strokovno vprašanje - postavitev sodnega izvedenca - pretekla raba zemljišča - ureditev uporabe funkcionalnega zemljišča
V postopku po ZVEtL-1 se (lastninska) pravica na pripadajočem zemljišču ne pridobiva na novo, ampak se z namenom ureditve nepremičninskih evidenc (oziroma uskladitve teh z dejanskim stanjem) le za nazaj ugotavlja dejanski položaj nepremičnine in varuje po zakonu pridobljena lastninska pravica predlagateljev. Priznanje lastninske pravice v tem postopku torej po vsebini ni razlastitev zemljiškoknjižno vpisanega lastnika. Zmotno je pritožnikovo mnenje, da ZVEtL-1 vzpostavlja (neizpodbitno) zakonsko domnevo (z retroaktivnim učinkom), zaradi katere je z uveljavitvijo navedenega zakona izgubil lastninsko pravico. Nepravilen vpis v zemljiški knjigi, ki nima dejanske podlage, ne more biti temelj pridobitve lastninske pravice, niti predmet ustavnega varstva zasebne lastnine.
Sporna zemljišča so se dejansko uporabljala kot funkcionalno zemljišče, ki je stavbi pripadalo po zakonu, zato se v korist prvega nasprotnega udeleženca formalno vknjižena pravica uporabe po ZLNDL ni pretvorila v lastninsko pravico (ker dejanske lastninske pravice nikoli ni imel, mu ta ne danes ne v preteklosti ni bila odvzeta oziroma je ni izgubil).
Pravna pravila, ki omogočajo uveljavitev in (dokončno) ureditev pripadajočih zemljišč, so se izoblikovala postopoma, določbe ZVEtL oz. ZVEtL-1 pa predstavljajo sistemsko rešitev. V skladu z njimi ugotavljanje pripadajočega zemljišča pomeni odločanje, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnikov stavbe; to izhaja iz izhodišča, da so dobroverni lastniški posestniki na stavbah, zgrajenih pred 1. 1. 2003, skupaj s pridobitvijo pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na stavbi ali njenem delu, pridobili tudi pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču.
Prvemu nasprotnemu udeležencu (na kateremu je trditveno in dokazno breme) ni uspelo izpodbiti domneve iz prvega odstavka 44. člena ZVEtL-1, saj ni uspel dokazati (niti), da bi bil po izgradnji stanovanj na kakršenkoli način povezan z zemljišči. V postopku je bilo ugotovljeno, da je pravni prednik prvega nasprotnega udeleženca sporne nepremičnine dobil le v najem kot investitor gradnje stavbe na naslovu Cesta 1.
Ker je pri gradnji v času družbene lastnine veljalo obrnjeno načelo superficies solo cedit (pravica na zemljišču se je prenašala skupaj s pravico na stavbi oz. na njenem posameznem delu po samem zakonu), za prenos lastninske pravice oz. pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču poseben razpolagalni akt in izrecen zapis prenosa v pogodbi niti ni bil potreben, saj je bila souporaba na funkcionalnem zemljišču na podlagi prej veljavnih predpisov ex lege predmet upravičenj na posameznih delih stavbe.
Vprašanje, ali predstavlja posamezna parcela pripadajoče zemljišče, je pravno vprašanje, ki ga lahko sodišče rešuje s pomočjo izvedenca ustrezne stroke. Merila, po katerih se ugotovi obseg pripadajočega zemljišča, določa zakon, za ugotovitev dejstev, potrebnih za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, pa je običajno potrebno strokovno znanje, s katerim ne razpolaga, zato mora angažirati izvedenca. Prav to je sodišče prve stopnje storilo v tem postopku: vanj je pritegnilo izvedenko z urbanističnimi in geodetskimi znanji, ki je sodišču pomagala pri tolmačenju vsebine upravnih dovoljenj in prostorskih aktov ter normativov, ni pa ji bila prepuščena presoja materialnopravnega vprašanja, v čigavi lasti je nepremičnina ali del nje.