izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 118. člena ZDR-1 odločilo, da je tožnica zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi upravičena do denarnega povračila v višini ene bruto plače. Pri tem je pravilno upoštevalo vse kriterije, ki jih pri določitvi denarnega povračila, določa ZDR-1 v 118. členu, zlasti trajanje njene zaposlitve pri toženki ter okoliščino, da bi ji delovno razmerje pri toženki sicer prenehalo že 10. 4. 2020, pa tudi njene razmeroma dobre zaposlitvene možnosti - starost 31 let in njene delovne izkušnje na področju kozmetičnih storitev. Denarno povračilo v višini ene bruto plače je primerno, določeno ob upoštevanju kriterijev za njegovo odmero iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1.
zavrženje obtožnega predloga - oškodovanec kot tožilec - začetek kazenskega postopka - ugoditev pritožbi
Glede na fazo postopka, v kateri se je nahajala obravnavana zadeva, bi sodišče prve stopnje lahko sprejelo samo vsebinsko odločitev in sicer v skladu s členom 358 ZKP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija
Tožnica se v pritožbi sklicuje na to, da je tožena stranka v računovodstvu na delovnem mestu referenta zaposlila novo delavko, namesto da bi vsaj to delovno mesto ponudila tožnici, vendar so njene pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene. Zlasti zato, ker po določbah ZDR-1 delodajalec v primeru odpovedi iz poslovnega razloga nima več obveznosti preverjanja možnosti zaposlitve delavca na drugih delih niti obveznosti ponudbe druge zaposlitve delavcu, če ta možnost obstaja, tako kot je bilo to določeno v prej veljavnem zakonu, to je v ZDR.
ZZVZZ člen 80, 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo je odločilnega pomena predvsem zdravstveno stanje zavarovanca ter ugotovljenega oziroma izkazanega zdravstvenega stanja nezmožnost opravljanja dela, ki ga je oziroma ki ga mora opravljati.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - primeren izvršilni naslov za izvršbo - način izkazovanja zapadlosti terjatve - najemno razmerje - najemna pogodba za določen čas v notarski obliki - prenehanje najema s potekom določenega časa - odpoved najemne pogodbe - pogodbena volja strank
Najemno razmerje je bilo sklenjeno za določen čas, pri čemer sta stranki podaljšali najemno razmerje z Dodatkom št. 1 v notarskem zapisu SV 361/19 do dne 30. 11. 2019. Zapadlost obveznosti s tem izhaja že iz notarskega zapisa kot izvršilnega naslova in je ni potrebno dokazovati v skladu z določilom 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, s pisno izjavo upnika ali obvestilom notarja.
ZPP člen 139, 139/6, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 277, 277/2, 318, 339, 339/2, 339/2-7. ZFPPIPP člen 251.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - začet stečajni postopek - vročitev stečajnemu dolžniku - pravne posledice začetega stečajnega postopka - pravilna vročitev tožbe v odgovor - nepravilna vročitev tožbe - vročanje na sedežu družbe - vročitev na poslovnem naslovu - poslovni naslov - vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - vročanje stečajnemu upravitelju - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem pisanja - prekinitev postopka zaradi začetka stečajnega postopka - prekinitev postopka po uradni dolžnosti - prekinitev teka rokov za pravdna dejanja
V skladu z 205. členom ZPP se postopek prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka in prekinitev postopka nastopi ex lege, takšen sklep je le deklaratorne narave. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče v skladu z drugim odstavkom 207. člena ZPP ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj in tako tudi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati. Utemeljeno toženka navaja, da ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči roki, določeni za pravdna dejanja. Rok za odgovor na tožbo se tudi ob pravilni vročitvi za toženko v času prekinitve postopka ne bi mogel izteči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - neutemeljen odpovedni razlog
Prenos dela podjetja sam po sebi ne more biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre za ujemanje med obravnavanim primerom in zadevo Schmit C-392/92 in da je tudi v konkretnem primeru prišlo do spremembe delodajalca po prvem odstavku 75. člena ZDR-1, zato je odpovedni razlog v odpovedani pogodbi o zaposlitvi tožnika neutemeljen in je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že po določbi 8. alineje 90. člena ZDR-1.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - prisilni ukrep - zakonski pogoji za izrek ukrepa - psihotično dojemanje realnosti
Pri udeležencu so podani vsi zakonski pogoji za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve.
Nadaljnja obravnava na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice je potrebna za obdobje štirih tednov. Po mnenju izvedenca je pričakovati, da bi v primeru odpusta takoj prenehal s terapijo z vsemi posledicami, med katerimi bi lahko prišlo do avto ali heteroagresivnih dejanj. Vzrok teh je psihotična motnja, do katere je popolnoma neuvideven oziroma je njegova realitetna kontrola popolnoma zabrisana.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ugovor stvarne pristojnosti - predhodni preizkus tožbe - prorogacija pristojnosti - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - plačilo uporabnine - denarni zahtevek
Okrožno sodišče v Novem mestu se ob predhodnem preizkusu spremenjene tožbe ni izreklo za nepristojno. Toženec ugovora nepristojnosti v odgovoru na spremenjeno tožbo ni podal. Okrožno sodišče v Novem mestu se je torej prepozno in s tem nepravilno izreklo za stvarno nepristojno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSL00038747
SPZ člen 4, 44, 44/2, 217, 217/2. ZPP člen 190, 201, 201/2, 204. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-43, 3, 3/2. ZUreP-2 člen 59, 192, 192/4, 204, 207, 207/5.
služnostna pravica - stvarna služnost - pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - nepravo priposestvovanje - način izvrševanja služnosti - vsebina stvarne služnosti - sporna služnost poti - javna cesta - pravica do brezplačnega parkiranja - služnost parkiranja - prekarij - stvarno breme - možnost uporabe - javno dobro - status javnega dobra - postopek razlastitve - zaznamba razlastitvenega postopka - odločba o razlastitvi - prostorski akti - stranski intervenient - pravni interes za pravdo
Ker vsebina stvarne služnosti ne sme v celoti izključevati možnosti uporabe, ki jo vključuje lastninska pravica, ni dovoljeno, da bi vsebina stvarne služnosti vključevala tak način uporabe nepremičnine, ki po svojih značilnostih izključuje katerikoli drug način uporabe celotnega (prostorskega) območja. Tak izključujoč vseobsežen način uporabe je dovoljen samo kot vsebina osebne služnosti. Kot vsebina stvarne služnosti pa je tak način uporabe dovoljen, če je izvajanje uporabe bodisi prostorsko bodisi časovno omejen.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - nepodaljšljiv rok
Za delno taksno oprostitev bi moral dolžnik vložiti predlog, česar ne navaja. Za blokado računa tudi ni predložil dokaza. Prav tako ne more na podlagi pritožbe pridobiti ponovnega roka za plačilo sodne takse, ker je s potekom roka brez plačila nastopila zakonska fikcija umika ugovora. Poleg tega je rok za plačilo sodne takse določen v zakonu in je nepodaljšljiv.
izvršba na premičnine - neuspešen rubež - ustavitev izvršbe na premičnine - seznam dolžnikovega premoženja
Četudi so vozila odjavljena iz prometa, kot izhaja iz uradne evidence, navedeno še ne pomeni, da dolžnica ni več lastnica navedenih vozil. Dolžnica ima obveznost, da posreduje ustrezno konkretizirane podatke o lastninski pravici na navedenih vozilih, tako tudi o v odgovoru na pritožbo zatrjevani odsvojitvi. Pri tem ne zadošča le posplošeno zatrjevanje odsvojitve, ampak mora iti za dokumentirano izjavo (19. točka prvega odstavka 4. člena ZIZ v zvezi z 31. členom ZIZ).
ZKP člen 25, 25/1-1, 28, 28/2. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2. ZS člen 114, 114/3, 115. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-50.
stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - katastrska občina - kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - objava na svetovnem spletu
Za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1, storjeno na spletnih straneh (socialno omrežje Facebook) je v skladu s 1. točko prvega odstavka 25. člena ZKP stvarno pristojno okrožno sodišče.
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena ZS je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker uredba Vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, so katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin (ZPUZSO). Ta je bil sicer razveljavljen z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO), ki pa katastrskih občin ne določa in zato pri določanju območja krajevne pristojnosti ni relevanten.
DRUŽINSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038765
KZ-1 člen 30, 30/1, 194, 194/1.. ZZZDR člen 123.. ZKP člen 370, 370/1, 372, 372-2, 392, 392/1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje neplačevanja preživnine - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - kršitev kazenskega zakona - dejanska zmota - kazenska sankcija - obteževalne okoliščine
Dejstva in pravo niso v razmerju vzroka in posledice kot to posredno izhaja iz povzete pritožbene obrazložitve, temveč sta pogoja, ki vsak zase določata pravilnost posamezne sodne odločbe. Če dejstva niso bila pravilno ugotovljena do pravilne ali napačne uporabe prava, ki šele sledi ugotavljanju dejstev ne more priti, kot po drugi strani pravilno ugotovljena dejstva, pravilne uporabe prave ne morejo zagotoviti. Od tod samostojnost izpodbojnih razlogov v prvem odstavku 370. člena ZKP in od tod razlika v posledicah iz prvega odstavka 392. člena ZKP, ko torej dejstva niso bila pravilno ugotovljena in v posledicah iz prvega odstavka 394. člena ZKP, ko so bila dejstva sicer pravilno ugotovljena, pa je bilo treba ob pravilni uporabi zakona izreči drugačno sodbo. Ko se pritožnik sklicuje na zmoto o okoliščinah zaradi katerih storilec misli, da je dejanje dopustno iz drugega dela prvega odstavka 30. člena KZ-1, najprej prezre opis kaznivega dejanja v izreku sodbe, po katerem je bila obdolženčeva preživninska obveznost iz 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih individualizirana z izdatkom sodne poravnave kot sodno odločbo, ki že po sebi ne more biti nadomeščena z neformalnim pristankom, temveč le z novim izdatkom poravnave, ki v obravnavanem primeru po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni bila sklenjena. Povedano drugače, obdolženi zaradi formalne narave navedene podlage, začasnega odpusta obveznosti plačevanja preživnine kot posledice neformalnega pristanka zakonite zastopnice niti ni mogel pričakovati. Pravilno je bilo ravnano tudi tedaj, ko se je sodišče prve stopnje pri odmeri določene kazni osredotočilo na težo konkretnega kaznivega dejanja namesto na težo kot posredno izhaja iz višine zagrožene kazni pri abstraktno predpisanem kaznivem dejanju. V tem primeru je namreč teža stvar zakonodajalca, ki po lastni kriminalitetno politični oceni določa zgolj kaznovalne okvirje in ne že, da mora biti kazen zaradi okvirjev samih nižje ali višje odmerjena.
Taksna oprostitev je dobrota, namenjena osebam, ki brez škode za svoje preživljanje ne bi zmogle plačila sodnih taks. O tem, ali oseba ta kriterij izpolnjuje, pa se lahko prepriča sodišče tudi posredno, indično, in ne presoja zgolj dohodkov, ki so zavedeni v uradnih evidencah.
Četudi se bo v zadevi P 462/2017 odločalo o vprašanju kdo ima oziroma je imel posest nad nepremičnino in je to sporno v obravnavani zadevi, v dejanskih okoliščinah slednje ne bi bilo ekonomično, smotrno, če bi sodišče prve stopnje prekinilo postopek.
V posebnih določbah 408. člena ZKP sicer ni navedeno, kdo ob prenehanju okoliščin, ki so začasno preprečevale pregon in s tem povzročile zavrženje obtožnice, odloča o nadaljevanju postopka. Vendar pa je ob odsotnosti posebnih določb potrebno upoštevati splošna pravila ZKP, in sicer šesti odstavek 25. člena ZKP, ki za odločanje zunaj glavne obravnave določa funkcionalno pristojnost senata treh sodnikov (zunajobravnavani senat).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00039282
ZPP člen 351, 351/2. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 2, 2-7, 98, 98/2, 101. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288, 288/2.
vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - vračilo koristi - pogodba o sofinanciranju - gospodarska pogodba - postopek javnega naročila - oddaja javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - kršitev pogodbe - nepravilnosti - finančni popravek - revizijsko poročilo - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - zaščita finančnih interesov EU - Evropska komisija - regresna pravica - pravna posledica neobjave - objava popravka - ekonomsko najugodnejša ponudba - izbor ponudnikov - merila za izbor najugodnejšega ponudnika - povprečno skrben gospodar
Napačno je stališče prvega sodišča, da opustitev objave popravka napake v obvestilu o oddaji javnega naročila v glasilu EU ne more pomeniti kršitve pogodbe o sofinanciranju, ker gre za dejanje pred sklenitvijo pogodbe. S podpisom pogodbe je toženka prevzela tudi riziko morebitnih šele po sklenitvi pogodbe ugotovljenih nepravilnosti v postopku izbire izvajalca, skupaj z vsemi finančnimi posledicami. Tožnica ni bila dolžna, da bi pred sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju preverjala zakonitost ravnanja toženke v postopku javnega naročanja. Tožničini postopki kontrole v času izvrševanja pogodbe, v katerih tožnica ni ugotovila nepravilnosti, ne izključujejo naknadnih zahtevkov zaradi nepravilnosti, ki jih je v revizijskem postopku ugotovila EK.
V zvezi z odmero nadomestila za invalidnost je pravna podlaga podana v 85. členu ZPIZ-2. ZPIZ-1 za rešitev sporne zadeve ni relevanten, saj je bila tožnica šele s sodbo z dne 5. 7. 2017 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in so ji bile s tem v zvezi priznane pravice iz invalidskega zavarovanja za čas od 22. 4. 2015 dalje. Tožnici so bile tako pravice priznane po določbah ZPIZ-2, ne pa po določbah ZPIZ-1. Torej tudi o sami pravici do nadomestila za invalidnost je potrebno odločati po določbah ZPIZ‑2.