izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 118. člena ZDR-1 odločilo, da je tožnica zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi upravičena do denarnega povračila v višini ene bruto plače. Pri tem je pravilno upoštevalo vse kriterije, ki jih pri določitvi denarnega povračila, določa ZDR-1 v 118. členu, zlasti trajanje njene zaposlitve pri toženki ter okoliščino, da bi ji delovno razmerje pri toženki sicer prenehalo že 10. 4. 2020, pa tudi njene razmeroma dobre zaposlitvene možnosti - starost 31 let in njene delovne izkušnje na področju kozmetičnih storitev. Denarno povračilo v višini ene bruto plače je primerno, določeno ob upoštevanju kriterijev za njegovo odmero iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1.
Glede na navedeno sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da zasebni tožilec ni upravičeni tožilec, saj z obdolženim ni niti v razmerju svaštva v prvem kolenu.
postopek osebnega stečaja - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - stroški, ki se poplačajo iz posebne stečajne mase
Neutemeljeno je sklicevanje pritožnice na nizko pokojnino v zvezi s stroški za čiščenje in ureditev nepremičnine. Teh stroškov dolžnica ne bo plačala iz svoje pokojnine, temveč gre za strošek posebne stečajne mase, ki se bo oblikovala s prodajo nepremičnine.
predlagalni delikt - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izostanek oškodovanca na glavni obravnavi
Pritožbene navedbe, da se je oškodovančevo zdravstveno stanje v noči s 4. 3. na 5. 3. 2020 zaradi visoke vročine drastično poslabšalo, niso z ničemer izkazane. Nasprotno - kot to pravilno ugotavlja že prvostopenjsko sodišče, iz odločbe ZZZS z dne 6. 4. 2020 izhaja, da je imel pritožnik za čas od 2. 3. do 13. 3. 2020 res priznan bolniški stalež, vendar pa tudi, da retrogradno odobren bolniški stalež ni opravičilo za sodišče, ker ne gre za takšno bolezensko stanje, ki bi onemogočalo sodelovanje in prihod na sodišče. Iz tega razloga je zato prvostopenjsko sodišče utemeljeno zaključilo, da oškodovančeve odsotnosti z naroka z dne 5. 3. 2020 ni mogoče šteti za opravičljivo in je posledično zavrnilo njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, česar z ničemer izkazane pritožbene navedbe glede njegovega slabega počutja ne morejo ovreči.
ZPP člen 149, 224, 249, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 38, 38/1, 38/5.
vročilnica - javna listina - nagrada cenilca - odmera nagrade in stroškov cenilcu - vročitev stroškovnika - pravica do izjave - kontradiktornost postopka
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi tako potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Kljub dejstvu, da prihaja do napak pri odpravi sodnih pisanj (stranka dejansko ne prejme vseh pisanj, ki so navedena na ovojnici), bi pooblaščenec dolžnice ob prejemu pisanja moral preveriti, ali so v njem dejansko tista pisanja, ki so navedena na vročilnici pod „vsebina“. V primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke na vročilnici in dejansko vsebino, pa bi pooblaščenec moral to nemudoma sporočiti sodišču, česar pa ni storil niti ne trdi, da bi to storil v pritožbi.
Po podatkih spisa je bil pooblaščencu dolžnice skupaj z izpodbijanim sklepom vročen obračun stroškov cenilca, poziv na podajo pripomb na cenilno mnenje in cenilno mnenje. S stroškovnikom sodnega cenilca se je tako dolžnica seznanila skupaj s izpodbijanim sklepom in bi morebitne nepravilnosti lahko uveljavljala v pritožbi zoper izpodbijani sklep, saj je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, katere od priglašenih stroškov cenilca je priznalo po Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.
Priznani in odmerjeni stroški cenilca z izpodbijanim sklepom niso naloženi v plačilo dolžnici po petem odstavku 38. člena ZIZ, zato dolžnica v tej fazi postopka tudi ne more uveljavljati pravno pomembnih dejstev, do katerih bi se sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa o odmeri stroškov cenilcu moralo opredeliti. Odmero stroškov cenilca opravi sodišče na podlagi podatkov spisa in določb Pravilnika, ker je odvisna le od trajanja in zahtevnosti izdelave mnenja. Pred izdajo sklepa o odmeri stroškov cenilca zato ni potrebno stroškovnika cenilca vročati dolžnici v izjavo.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da v primeru prostovoljnega plačila dolžnika predstavlja upnikov delni umik predloga za izvršbo vlogo, katere stroški so potrebni za izvršbo, saj preprečuje veriženje nadaljnjih vlog strank, predvsem vložitev ugovora po izteku roka dolžnika in s tem povezane stroške. Takšno vlogo je potrebno ovrednotiti kot obrazložen dopis iz 3. točke tarifne številke 39 OT.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev premoženjske škode - uporaba materialnega prava - izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska škoda - duševne bolečine - dokazovanje dejstev - zavrnitev dokaznega predloga - vzročna zveza
Tožnik ni izkazal vzročne zveze med izbrisom iz registra stalnmega prebivališča in ne-zaposlitvijo kot tudi ne zahtevka po višini.
Morebitna napačna dokazna ocena oziroma materialnopravna presoja ne pomeni protispisnosti.
V kolikor s strani strank zatrjevano dejansko stanje opredeljuje uporabo določene pravne podlage, je sodišče dolžno zahtevek preizkusiti tudi po tej podlagi. Sodišče pravo pozna. S takim ravnanjem ni prekoračilo trditvene podlage tožeče stranke.
Razlagalni argument iz 83. člena OZ se uporabi šele, ko do razlage pogodbenega določila ni mogoče priti z uporabo razlagalnih argumentov iz 82. člena. Glede na to, da je do razlage 11. člena Pogodbe, kot je že bilo pojasnjeno, mogoče priti z uporabo razlagalnih argumentov iz prvega oziroma drugega odstavka 82. člena OZ, se že iz tega razloga določba 83. člena OZ ne uporablja.
Vsebine dogovora strank ne more ugotavljati izvedenec.
ZPP člen 394, 394-10, 396, 396/1, 396/1-10, 396/2, 398, 398/2.
pravočasnost predloga za obnovo postopka - predhodni postopek preizkusa predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - zavrženje prepozne vloge - dopolnitev predloga - odgovor na predlog - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - rok za odgovor na predlog - subjektivni rok za obnovo postopka - objektivni rok za obnovo postopka - narok za obnovo postopka - obligatoren razpis naroka - razveljavitveni postopek - vložitev pripravljalne vloge - upoštevanje pripravljalne vloge - nadaljnje pripravljalne vloge
V primeru podanega predloga za obnovo postopka iz razloga, ker stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku (10. točka 394. člena ZPP), rok teče od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila (6. točka prvega odstavka 396. člena ZPP). Sodišče je posledično zmotno uporabilo drugi odstavek 396. člena ZPP, ko je za vse predložene dokaze upoštevalo rok od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča, saj navedeni rok velja le v primeru, če bi začel teči rok iz 6. točke prvega odstavka 396. člena ZPP, preden bi odločba postala pravnomočna.
pregled vozila - privilegij zoper samoobtožbo - ugotavljanje nezakonitosti dokaza
Pri presoji pravilnosti navedb obeh zagovornikov, da je bila pri zasegu predmetov obtoženemu M. B., dne 1.10.2010 in A. Z., dne 6.12.2010, kršena njuna pravica do privilegija zoper samoobtožbo, bi namreč prvo sodišče moralo izhajati iz bistva določbe o privilegiju zoper samoobtožbo, ki se nanaša na pridobivanje izjav osumljenca oziroma izpovedb obdolženca. Kaj v tem primeru predstavlja izjava osumljenca, pa je Ustavno sodišče RS in Vrhovno sodišče RS v svojih odločbah že zavzelo stališče in sicer, da je kot izjava mišljena t. i. izjava testimonialne (npr. dnevnik) ali komunikativne narave, ne pa t. i. fizični dokazi, ki jih je mogoče pridobiti od obdolženca neodvisno od njegove volje. V takem primeru privilegij zoper samoobtožbo obdolženca oziroma osumljenca ne varuje pred zasegom predmetov, saj glede na merilo neodvisnosti od obdolženčeve volje, do samoobtožbe sploh ne more priti.
Tako zatrjevanje pritožnika, da je 18. 6. 2020 N. M. delo opravljal od doma, torej na naslovu stalnega prebivališča ..., od koder se je pripeljal na glavno obravnavo, ostaja na ravni dokazno nepodprtega zatrjevanja, čeprav je breme dokaza za nastale potne stroške na strani tistega, ki zahteva njihovo izplačilo. Iz tega razloga ni prav nobene podlage za to, da bi sodišče iskalo podatke na Ministrstvu za notranje zadeve ter pri mejhnih organih Republik ...., ... ter ..., kdaj je N. M. prečkal meje teh držav. To bi N. M. moral dokazati sam, bodisi s predložitvijo potne listine z žigi mejhnih prehodov navedenih držav ali na kakšen drug način. Tako pa ni predložil niti potrdil o plačilu cestnine, ki bi vendarle lahko dokazovala pot po kateri je pripotoval v ..., saj ni verjetno, da iz ... ne bi potoval po avtocestah.
Pritožnik ne izpodbija za odločitev bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je rok za plačilo sodne takse iztekel 22. 7. 2019, drugi tožnik pa tudi v 15-dnevnem roku od vročitve sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, I Cpg 369/2019 z dne 11. 6. 2019 in poziva za plačilo sodne takse z dne 20. 6. 2019, ko je bil seznanjen z dejstvom, da je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju njegovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks postala pravnomočna, ni plačal zahtevane sodne takse. Prav tako ne izpodbija ugotovitve, da pri drugem tožniku niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, zaradi česar se šteje, da je tožbo umaknil (3. odstavek 105.a člena ZPP). To pa pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
Obtoženki očitano napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja je ena izmed oblik udeležbe pri storitvi kaznivega dejanja, ki je po prvem odstavku 37. člena KZ-1 izvršena, ko napeljevalec drugega naklepoma napelje, da stori kaznivo dejanje. Napeljevalčev naklep obsega dve posledici, in sicer storilčevo odločitev za kaznivo dejanje ter samo storitev kaznivega dejanja. Povedano drugače, napeljevalec h kaznivemu dejanju goljufije se zaveda, da storilca napeljuje k storitvi tega kaznivega dejanja in to hoče, storilec posledično, zaradi uspešnega napeljevanja, ki se lahko manifestira v prigovarjanju, obljubljanju, ukazovanju ipd., pa stori to kaznivo dejanje.
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev obstoj izvenzakonske skupnosti
Po tem, ko je sodišče prve stopnje opravilo celovito dokazno oceno in zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati, da je med njim in toženko obstajala zunajzakonska skupnost, ni bilo več dolžno ugotavljati in presojati, ali sporna nepremičnina predstavlja skupno premoženje, kakšen je obseg skupnega premoženja in delež pravdnih strank na tem premoženju in je tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
prijava terjatve v stečajni postopek - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - terjatev, nastala pred začetkom stečajnega postopka - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - garancijski rok - dolžnost prijave terjatev v stečajnem postopku - prijava pogojne terjatve - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - sporno dejansko stanje - ocena listinskih dokazov
V določbah ZFPPIPP ni podlage za presojo, da mora upnik v stečajnem postopku prijaviti vse terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka. To velja (le) za terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka, ki se poplačajo iz splošne razdelitvene mase (četrti odstavek 296. člena ZFPPIPP), kot so: terjatve, ki znova nastanejo zaradi uspelega izpodbijanja (tretji odstavek 278. člena ZFPPIPP), terjatve za povrnitev škode zaradi razveze vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (šesti odstavek 268. člena ZFPPIPP), terjatve za povrnitev škode zaradi uresničitve odpovedne pravice (četrti odstavek 248. člena ZFPPIPP), regresne terjatve članov poslovodstva oziroma nadzornega sveta (sedmi odstavek 44. člena ZFPPIPP).
Presoja sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka prijaviti svojo terjatev v stečajnem postopku nad prvo toženko, bi bila lahko utemeljena na ugotovitvi, da je terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka. Dejstvo, kdaj so se v tem postopku vtoževane napake pojavile, pa je med strankama sporno: prva toženka je ugovarjala, da je na podlagi obvestila tožeče stranke izvajalca strehe o napakah obvestila že z dopisom 14. 12. 2012, medtem ko je tožeča stranka to prerekala in navajala, da so se v tem postopku zatrjevane napake pojavile leta 2016. Presoja listinskih dokazov, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje, ko je sledilo dopisu z dne 14. 12. 2012 in ga ocenilo kot obvestilo o obstoju v tem postopku vtoževanih napak, je v nasprotju s pooblastilom iz prvega odstavka 488. člena ZPP. Ta določa, da je odločitev brez naroka mogoča, ko dejansko stanje med strankama ni sporno. Čim pa v zvezi z ugotovitvijo določenega dejstva sodišče presoja listine (kar je sodišče prve stopnje naredilo), dejansko stanje ni nesporno.
kontradiktornost - izročitev tujca - pogoji za izročitev tujca - ustavna procesna jamstva - pravica do izjave - osebna svoboda - pravica tujca do uporabe svojega jezika
Določba drugega odstavka 526. člena ZKP je pomembna z vidika uresničevanja pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (Ustave), v zvezi s katero je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up-500/15 z dne 20. 7. 2015 (zadeva Arijus Skopas) zapisalo, da je pravica do izjave iz 22. člena Ustave sama po sebi elementarno ustavno procesno jamstvo v vsakem sodnem postopku. Pravica do izjave posamezniku zagotavlja, da je subjekt in ne objekt postopka. Zato mora biti pravica do izjave zagotovljena tudi glede obrazloženega predloga preiskovalne sodnice o izpolnjenosti pogojev za izročitev tujca. Ta predlog namreč vsebuje odločilne razloge pravne in dejanske narave o bistvu odločitve, katere posledica je lahko korenit poseg v tujčevo pravico do osebne svobode, ki je prav tako ustavno varovana človekova pravica (19. člen Ustave).
darilna pogodba - darilna pogodba za primer smrti - obličnost - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo zakaj ni verjelo toženki in njenim pričam, da ji je R. denar podarila še dokler je bila živa, ampak ugotavlja, da je toženki denar obljubila po smrti. Tako bi šlo za darilno pogodbo za primer smrti iz 545. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), za takšno pogodbo pa je zahtevana stroga obličnost, saj mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, poleg tega pa mora biti tudi listina o sklenitvi pogodbe izročena obdarjencu.
vrnitev posojila - ustna posojilna pogodba - pogodbene stranke - obveznost posojilojemalca - več dolžnikov - smrt pogodbene stranke - ugovor zastaranja terjatve - zapadlost - rok za vrnitev posojila - začetek teka zastaralnega roka - pripoznava dolga - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - poziv na plačilo
Priznanje C. C. in B. B. v zapuščinskem postopku po A. A., podano 14. 9. 2010, je sodišče štelo za pripoznavo dolga. Ker pripoznava dolga pretrga zastaranje, in to v skladu z določbo 369. člena OZ začne teči znova, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ potekel 15. 9. 2015, ko je nastopilo zastaranje terjatve.
OZ v določbi 574. člena nalaga posojilojemalcu obveznost vrnitve določenega zneska oziroma stvari iste vrste kakovosti; in sicer v roku, določenem v pogodbi. Če rok vračila ni določen, niti ga ni mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne.
Priznanje terjatve na naroku v zapuščinskem postopku ne predstavlja (tudi) trenutka njene zapadlosti.
Za začetek teka zastaranja je res odločilna dospelost terjatve. Ta pa je odvisna tudi od aktivnosti upnika. Če je upnik pasiven in ne izkoristi možnosti terjati izpolnitev obveznosti, začne zastaranje teči po poteku primernega roka, v katerem bi moral upnik opraviti dejanje oziroma se zastaranje navezuje na čas, ko bi upnik lahko izvršil potrebna dejanja. V nasprotnem primeru bi bil izničen namen (kogentnega) instituta zastaranja, začetek teka zastaranja pa bi bil negotov, kar bi bilo tudi v nasprotju s prepovedjo spremembe zastaralnega roka.
Prijavo terjatve v zapuščinskem postopku po A. A. je šteti kot zahtevo za vračilo posojila, zapadlost terjatve pa je vezana na dvomesečni rok od njene priglasitve terjatve v zapuščinskem postopku, saj priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku ne pretrga zastaranja upnikove terjatve proti dediču.