ZPP člen 339, 339/1, 343, 343/2. ZZUSUDJZ člen 3, 4.
pritožba - dopolnitev pritožbe - vezanost na trditveno podlago - pravočasnost dopolnitve pritožbe - trditvena podlaga - epidemija - nujne zadeve - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - vročitev sodbe
V okoliščinah obravnavanega primera je treba upoštevati, da je v zvezi z obvladovanjem širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV2 (COVID-19) bil sprejet Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS -CoV2-(COVID -19) (Uradni list RS št. 36/20 in nadaljnji) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ), ki je veljal in se uporabljal od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020. V II. poglavju ZZUSUDJZ so določeni ukrepi v sodnih zadevah in v 3. členu z naslovom (tek rokov) je opredeljeno: 1) Roki za uveljavljaje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom ne tečejo. 2) Roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. 3) Rok za vložitev ustavne pritožbe ne teče. V 4.členu ZZUSUDJZ so opredeljene nujne sodne zadeve. Nujne zadeve so opredeljene v 83. členu Zakona o sodiščih (ZS) in med nujne zadeve ne sodi obravnavana, vendar je sodišče skladno z določbo 4.a. člena ZZUSUDJZ smelo sodbo vročiti. Glede na določbo 2 .člena ZZUSUDJZ 30 dnevni rok rok za pritožbo ni pričel teči, temveč je ta začel teči 1. 6. 2020. Tožena stranka je pritožbo vložila 12. 6. 2020. Pritožba je pravočasna. Dopolnitev pritožbe je tožena stranka vložila 17. 9. 2020. Dopolnitev pritožbe je prepozna.
Ker sodišče prve stopnje ni odločalo mimo trditvene podlage strank, ni kršilo razpravnega načela, ki velja v pravdnem postopku in ni storilo očitane bistvene kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Ker se izpodbijana sodba da preizkusiti, ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI ZAVODI - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00039886
ZZ člen 51, 51/1, 54, 54/1. ZGD-1 člen 590, 590/2, 590/2-1, 591, 591/3, 598, 618, 618/2, 639. ZPP člen 343, 343/4.
občinski zavod - pripojitev javnega zavoda - izbris pravne osebe iz registra zaradi pripojitve - izbris zavoda iz sodnega registra - osnovna šola - pravna praznina - smiselna uporaba ZGD-1 - združitev družb - soglasje k pripojitvi - pravna narava zavoda - vpis pripojitve v sodni register - pravne posledice vpisa pripojitve - prehod premoženja - prevzeta družba - prenehanje družbe - vzpostavitev prejšnjega stanja - pravni interes za vložitev pritožbe - nedovoljena pritožba - ravnatelj osnovne šole - prenehanje mandata
ZZ ne ureja načina izvedbe statusnega preoblikovanja niti glede pogojev niti glede postopka. Gre za pravno praznino, ki jo je treba zapolniti s smiselno uporabo temeljnih pravil o enakih vrstah materialnih statusnih preoblikovanj, ki so urejena v ZGD-1, kot edinem predpisu, ki to materijo ureja.
Glede na pravno naravo zavoda so v danem primeru smiselno uporabljive določbe ZGD-1 o združitvah osebnih družb, za katere se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o združitvah, pri katerih so udeležene družbe z omejeno odgovornostjo, in določbe, ki se nanašajo na združitev družb z omejeno odgovornostjo (639. člen ZGD-1).
V primeru združitve zavodov ni mogoče smiselno uporabiti določb ZGD-1 o sestavi pogodbe in poročil o pripojitvi, saj namen sestave le-teh ni v skladu z bistvenimi značilnostmi zavodov. Zavodi so pravne osebe, ki jih tvorijo osebe (zaposleni) in stvari, pri čemer osebe nimajo korporacijskih pravic do te pravne osebe. Zato tudi ni smiselno uporabljiva določba 1. točke drugega odstavka 590. člena ZGD-1.
Položaja in pristojnosti ravnatelja in sveta zavoda ni mogoče enostavno enačiti s položajem in pristojnostmi poslovodstva gospodarskih družb in nadzornega sveta.
Je pa v primeru združitev zavodov smiselno uporabljiva določba tretjega odstavka 591. člena ZGD-1, po kateri z vpisom pripojitve v register premoženje prevzetih družb preide skupaj z njihovimi obveznostmi na prevzemno družbo, prevzete družbe pa prenehajo (tako določa tudi ZZ v 54. členu). Pravne posledice pripojitve so tako kompleksne in daljnosežne, da praktično onemogočajo morebitno vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma stanja, ki je obstajalo pred vpisom pripojitve v sodni register.
Po določilu prvega odstavka 25. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) je treba prošnjo za odložitev izvršitve kazni zapora vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni. Gre za zakonski rok.
mobing - trpinčenje na delovnem mestu - primerna višina odškodnine - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je utemeljeno verjelo tožnikovi izpovedi o ponavljajočem se, žaljivem in grdem ravnanju z njim v obliki kričanja, vpitja nanj, neprimerne in žaljive komunikacije, zlasti s strani direktorice, pa tudi s strani ustanovitelja toženke in sodelavca (svaka), nenehnih pozivov, naj gre iz družinskega podjetja in izključno njemu namenjene prepovedi oziroma omejitve komunikacije z delavci v delavnici.
Izvedeni dokazi, če se jih ocenjuje kot vsebinsko celoto, potrjujejo, da je v tožnikovem primeru dokazano trpinčenje na delovnem mestu v smislu četrtega odstavka 7. člena ZDR-1, upoštevajoč vsa ravnanja, obnašanje predpostavljenih in vse sporne dogodke skupaj in v medsebojni povezanosti.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - silobran - istočasnost napada in obrambe
V nasprotju s pritožbenim stališčem namreč šele napadu, ki je dokazano protipraven, kot je tudi v obravnavanem primeru, lahko sledi obramba in ne prej, zato je tudi zapis v tenorju izpodbijane sodbe v tem delu, začenši z besedami ″po dejanju, opisanem pod točko I.)″ potrebno brati in razumeti kot sklop tesnega in med seboj povezanega dogajanja med obema obdolžencema.
spor majhne vrednosti - javnopravna odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja državnega organa - premoženjska škoda - kvalificirana stopnja napačnosti - načelo subsidiarnosti - izčrpanje pravnih sredstev - pretrganje vzročne zveze
Vsako neskladje s pravom še ni podlaga za odškodninsko odgovornost.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49.
materialni stroški - sodni tolmač
Zato sodišče druge stopnje nima nobenih pomislekov v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je stroške porabljenega materiala – papirja, izračunalo na podlagi dejanske cene listov A4 formata. Stroške porabe morebitnega drugega materiala, sodna tolmačka izrecno namreč ni priglasila. Na stroškovniku je sicer navedena opomba o tem, kaj vse lahko predstavljajo materialni stroški po prvem odstavku 49. člena Pravilnika, vendar pa iz samega stroškovnika med priglašenimi materialnimi stroški, ni mogoče razbrati ničesar drugega kot stroške papirja. Katere, v opombi pod številko 2 navedene materialne stroške, predstavlja znesek 0,20 EUR za eno stran, namreč tolmačka našteva šele v pritožbi, ki pa je ne dokumentira.
ZIS člen 91, 91/1, 91/2, 91/3, 91/4.. ZSDU člen 95, 95/1.. ZKolP člen 3.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2011) člen 73.
napitnina - plačilo razlike plače - delovna uspešnost - krupjeji
Ni pravilno pritožbeno stališče tožnika, da je sporazum delitev napitnine uredil v nasprotju z določbo 91. člena ZIS. Tožena stranka je napitnine razdelila izključno med delavce, ki delajo na delovnih mestih, ki jih določa 91. člen ZIS, ter sorazmerno z njihovim prispevkom k višini pobrane napitnine. V kolikor bi šteli, da 91. člen ZIS dopušča delitev napitnine le na način, za katerega se zavzema tožnik, torej da se del napitnine, pobran na igralni mizi, ne sme prenesti v skrinjico za napitnine pri blagajni, ter da pri delitvi napitnine, zbrane na igralnih mizah, ne smejo biti udeleženi nadzorniki igralnih aparatov, temveč le krupjeji oziroma nadzorniki igralnih miz, ne bi prepuščal podrobnejše ureditve panožni kolektivni pogodbi. Besedilo ZIS namreč določa (le) delovna mesta, ki sodelujejo pri delitvi napitnine, ter kriterij za delitev (sorazmerno z višino napitnine, ki jo ustvarijo na posameznih delovnih mestih v igralnici). Glede na to, da zakon prepušča podrobnejšo ureditev panožni kolektivni pogodbi, ureditev v 91. členu ZIS ni tako izključujoča, kot to meni tožnik.
Ker je imel sporazum, po pravilnem stališču sodišča prve stopnje, naravo kolektivne pogodbe, ter je v skladu s sorazmernim prispevkom vseh delavcev, ki jih opredeljuje 91. člen ZIS, podrobneje določil način delitve napitnine, ga je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Tudi ureditev v sporazumu, da se 10 % napitnine, pobrane na igralnih mizah, prenese v napitnino na blagajni, upošteva določbo iz 91. člena ZIS o delitvi glede na sorazmerni prispevek.
Da obstaja vzročna zveza med ravnanjem obtoženca 19. 4. 2018 in uradnim dejanje, ki ga je v okviru svojih pravic zoper obtoženca opravil oškodovanec 3. 4. 2018, z ugotovitvami katerega pa se obtoženi ni strinjal, kaže dejstvo, da je ob prihodu pred stavbo družbe D., obtoženi iskal ravno oškodovanca, kateremu je tudi očital domnevne nepravilnosti v tem postopku, slednje pa priznava tudi sam obtoženec. Tako tudi po presoji pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je obtoženi 19. 4. 2018 poiskal oškodovanca z namenom, da se mu maščuje za predhodni upravni postopek, s katerim se ni strinjal in ko ga je našel, mu verbalno grozil, vanj pljunil in ga tudi fizično napadel. Pritožnica sicer ponavlja zagovor obtoženca, da se je tega dne obtoženi do cestninske baze D. odpravil zato, da bi razjasnil, da nima tahografa, ker ga po uredbi EU 561/2006 ne potrebuje, čemur pa ni mogoče slediti. Če bi bilo to res, potem bi bilo edino logično, da bi obtoženi ob prihodu iskal B. M., ki mu je dan pred tem poslal poziv za predložitev tahografa, in celo prekinil telefonski pogovor pred obravnavanim dogodkom, v katerem mu je obtoženec poskušal pojasniti, da mu tahografa ni potrebno imeti. V nasprotju s tem, pa je obtoženi iskal le oškodovanca, ki pa s tahografom ni imel nobene zveze, kar v povezavi z izrečenimi očitki, ki so se nanašali na predhodni postopek, jasno kaže na obtoženčev namen maščevanja oškodovancu zaradi tega postopka.
voznik tovornega vozila - nadurno delo - odpoved pravici - poravnava - sporazum
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje, ki je zavrnitev zahtevka iz naslova nadur in vračila odtegnjenih zneskov od plače oprlo na Sporazum o medsebojnih obveznostih, ki sta ga tožnik in tožena stranka podpisala po tem, ko je tožniku pri toženi stranki prenehalo delovno razmerje na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V tem sporazumu sta se stranki strinjali, da je delodajalec izpolnil vse obveznosti do delavca (III. točka sporazuma) in da soglašata, da je ta sporazum odraz njune prave volje ter da po podpisu tega sporazuma druga do druge nimata več nikakršnih finančnih zahtevkov iz naslova obveznosti iz delovnega razmerja (IV. točka sporazuma). V V. točki sporazuma sta stranki zapisali tudi, da s podpisom tega dogovora izjavljata, da sta seznanjeni z vsebino tega dogovora in njihovimi posledicami ter da izjavljata, da odraža njuno pravo voljo.
Bistveno je, da je Vrhovno sodišče RS v razveljavitvenem sklepu VIII Ips 191/2018 z dne 21. 5. 2019 zavzelo stališče, da se delavec zgolj vnaprej ne more veljavno odpovedati pravici iz delovnega razmerja, medtem ko s pravico, ki jo je že pridobil oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, lahko prosto razpolaga in se ji tudi odpove.
denarno kaznovanje pooblaščenca - žalitev sodišča - žalitev sodišča in drugih udeležencev v postopku - grožnja - višina denarne kazni - kontekst podanih izjav
Pritrditi je pritožbi, da napoved vložitve kazenske ovadbe samo po sebi ni nekaj protipravnega. Gre za dovoljeno pravno sredstvo, ki se ga lahko posluži tudi stranka. Nikakor pa ne drži, da je v sodni dvorani dovoljeno groziti sodnici in izvedenki, da bosta imeli zaradi dela, ki ga opravljata, »hude težave« in bosta utrpeli »zelo zelo hude posledice«. V tem pogledu pritožbeno sodišče izpostavlja, da je treba razlikovati med izjavami, ki pomenijo kritiko sodniškega dela ali izvedenskega mnenja (ad rem), in izjavami, ki pomenijo osebni napad na sodišče in njegove pomočnike (ad personam).
ZKP člen 83, 83/2, 154, 154/1, 154/2, 156, 156/1, 285e.
izločitev nedovoljenega dokaza - prikriti preiskovalni ukrep - instrukcijski ali prekluzijski rok - avtentična razlaga zakona
Po prepričanju sodišča druge stopnje, gre citirano ustavno odločbo tolmačiti in izvajati tako, da se sporno gradivo ne uniči, razen v primeru, ko državni tožilec izjavi, da kazenskega pregona ne bo začel, zapečati pa se tedaj, ko državni tožilec po poteku dveletnega roka ne izkaže nobene aktivnosti v zvezi z nadaljevanjem kazenskega pregona.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00040241
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-3, 44.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - izpodbojna zakonska domneva
Po prvem odstavku 44. člena ZVEtL-1 velja domneva, da je zemljišče, ki ga sodišče ugotovi kot pripadajoče zemljišče po merilih iz 43. člena tega zakona, last lastnika stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003. Ta domneva je izpodbojna, a je pritožnici, na kateri je trditveno in dokazno breme, v postopku ni uspelo izpodbiti.
ZDR-1 člen 142, 142/1, 151, 151/1.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19a, 19a/1, 19a/3.
odmera letnega dopusta - nočno delo - policist
Sodišče prve stopnje je upoštevalo izračun tožnika, ki je delež nočnega dela izračunal glede na ure dejansko opravljenega dela (1720 ur) in ki v fond delovnega časa ni štel delovnih ur upravičene odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta (272 ur). Ugotovilo je, da je tožnik nočno delo v spornem letu opravljal 35,23 % polnega letnega delovnega časa (606 ur/1720) in na tej podlagi zaključilo, da je upravičen do dodatnega dneva letnega dopusta po točki c/ prvega odstavka 19.a člena KPP.
Pritožba izračunu sodišča prve stopnje utemeljeno nasprotuje z navedbami, da je treba pri razlagi pojma "polni letni delovni čas" iz prvega odstavka 151. člena ZDR-1 upoštevati določbo prvega odstavka 142. člena ZDR-1, ki delovni čas definira kot efektivni delovni čas in čas odmora po 154. členu tega zakona ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Pravilen je zato izračun tožene stranke, ki je v pojem "polni letni čas" štela tudi čas (ure) tožnikovih upravičenih odsotnosti od dela. Drugačna razlaga tega pojma bi po pravilnem navajanju pritožbe lahko vodila v neenako obravnavo delavcev. Kljub natančno določenim pogojem za pridobitev dodatnih dni letnega dopusta iz naslova posebnih pogojev dela po 19.a členu KPP, bi namreč lahko z dela dlje časa upravičeno odsotni delavci (npr. zaradi bolezni) pogoje za priznanje dodatnih dni letnega dopusta izpolnili z bistveno manjšim številom opravljenih ur v manj ugodnem delovnem času kot delavci, ki so bili z dela odsotni le za čas izrabe rednega letnega dopusta.
Ker tožnik ni izpolnjeval pogojev za nočnega delavca iz 151. člena ZDR-1, mu tožena stranka pri odmeri letnega dopusta za sporno leto utemeljeno ni priznala dodatnega dneva letnega dopusta po točki c/ prvega odstavka 19.a člena KPP.
stroški postopka - umik tožbe zaradi izpolnitve - pravočasen umik tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - začetek stečajnega postopka med pritožbenim postopkom
Drži tudi pritožbeni očitek, da tožeča stranka ne bi bila dolžna plačati toženi stranki pravdnih stroškov, ker je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, kar je v skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP. Takšna je tudi ustaljena sodna praksa.
postopek osebnega stečaja - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pritožba zoper sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene pogodbe - namen stečajnega postopka - ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov
Tudi v postopku osebnega stečaja stečajni dolžnik pridobi pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, pri čemer jo kot njegov zastopnik uresniči stečajni upravitelj.
Iz zakonskih določb ne izhaja, da mora upravitelj upniku podati izjavo o uresničitvi odstopne pravice že pred predlogom sodišču za soglasje k tej izjavi.
Upravitelj mora najprej poskrbeti, da se bo v stečajno maso nateklo kar največ sredstev, pri čemer mora paziti tudi na to, da bodo stroški postopka čim manjši in da stečajna masa z njimi ne bo neupravičeno obremenjena.
Ob izostanku kakršnihkoli nasprotnih navedb s strani dolžnice ji višje sodišče lahko odgovori le, da gre v takih primerih vedno le za predvidevanje, ki je tu realno izkazano, dolžnica pa tega ni uspela v ničemer izpodbiti.
plačilo za dejansko opravljeno delo - sodno varstvo - čista denarna terjatev - direktno sodno varstvo
Tožnik je za celotno vtoževano obdobje zahteval plačilo za dejansko opravljeno delo, zato gre za čisto denarno terjatev, za katero je dopustno direktno sodno varstvo v okviru zastaralnega roka.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila najemna pogodba med strankama iz l. 2009 za tožnikovo zemljišče, na katerem je imela toženka reklamni pano, pravilno in učinkovito odpovedana po tem, ko jo je tožnik s pisnim opominom pozval k plačilu dveh zapadlih in neplačanih najemnin, ki jih toženka tudi v dodatnem roku ni plačala. Pritožbene navedbe v navedene odločilne ugotovitve ne zbujajo dvoma.
OZ člen 104, 122, 190, 659. ZJN-3 člen 67, 95, 95/4, 95/5. ZPVPJN člen 5, 14, 42, 44. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 28, 34.
javni razpis - podjemna pogodba (pogodba o delu) - pogodbena cena del - klavzula ključ v roke - dopustnost klavzule - spreminjanje bistvenih elementov razpisnih pogojev - neupravičena pridobitev - razveza pogodbe - sprememba pogodbe - spremenjene okoliščine - zmota
Določba, kot je navedena tako v osnutku pogodbe kot v sami pogodbi, definira klavzulo "ključ v roke".
Klavzula "ključ v roke" je dopustna tudi pri drugih pogodbah in ne le pri gradbeni pogodbi.
Iz definicije neupravičene pridobitve je razvidno, da je podana le, če je bil nekdo obogaten na škodo drugega brez pravnega temelja. Pravdni stranki pa sta sklenili pogodbo za sanacijo kmetijskih zemljišč.
Že iz razpisni dokumentaciji priloženega osnutka pogodbe izhaja, da tožena stranka želi skleniti pogodbo za sanacijo točno določenih kmetijskih zemljišč za fiksno ceno, na katero ne bodo vplivala nepredvidena, presežna ali manjkajoča dela. Tožeča stranka je tako zahtevo sprejela že s prijavo na razpis, še dodatno pa s podpisom pogodbe, kjer je dodano le ime klavzule (ključ v roke), ki je bila vsebinsko opredeljena že ob razpisu.
Po sklenitvi pogodbe ne more več uveljavljati, da priprava javnega naročila ni bila skrbna ali da ni pripravljena celotna ustrezna dokumentacija. To je imela možnost storiti le pred prijavo na razpis in uveljavljati v postopku pravnega varstva po - ZPVPJN.
Sodno varstvo po 42. členu ZPVPJN ni namenjeno izbranemu ponudniku, temveč lahko izpodbojnost pogodbe uveljavlja oseba, ki ima pravni interes, ali zagovornik javnega interesa. Pravni interes za sklenitev pogodbe pa ima lahko le neizbrani ponudnik, kar tožeča stranka ni.
Tožeča stranka ne more zahtevati razveze pogodbe, saj je bila pogodba razvezana že pred vložitvijo tožbe.
Dogovorjena je bila fiksna cena za sanacijo vseh v pogodbi navedenih zemljišč, s spremembo te klavzule pa bi se pogodba tako spremenila, da bi morala tožena stranka izvesti nov postopek javnega naročanja. Sprememba pogodbe brez izvedbe novega javnega naročila, kot jo želi tožeča stranka, pa ni mogoča in je tudi sodišče ne more dovoliti.
Spremenjene okoliščine povzročijo ali razvezo pogodbo ali pravično spremembo ustreznih pogodbenih pogojev, nikakor pa ni mogoče oboje naenkrat.
Zmota v obravnavanem primeru ni pravno relevantna, saj tožeča stranka ni ravnala z dolžno skrbnostjo.
etažna lastnina - predlog za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - pravno nasledstvo - skrbnik za poseben primer - procesna legitimacija - vstop v pravni položaj prednika - ugotovitveni sklep
Odločitev o procesni legitimaciji oziroma o obstoju pravnega nasledstva drugega nasprotnega udeleženca po družbi C., v ničemer ne posega v položaj tretjega nasprotnega udeleženca. Sprejeta odločitev ne prejudicira končne odločitve oziroma v ničemer ne poslabšuje njegovega položaja glede končne presoje, ali je lastnik posameznih delov, za katera trdi, da pripadata njemu.