ZIS člen 91, 91/1, 91/2, 91/3, 91/4.. ZSDU člen 95, 95/1.. ZKolP člen 3.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2011) člen 73.
napitnina - plačilo razlike plače - delovna uspešnost - krupjeji
Ni pravilno pritožbeno stališče tožnika, da je sporazum delitev napitnine uredil v nasprotju z določbo 91. člena ZIS. Tožena stranka je napitnine razdelila izključno med delavce, ki delajo na delovnih mestih, ki jih določa 91. člen ZIS, ter sorazmerno z njihovim prispevkom k višini pobrane napitnine. V kolikor bi šteli, da 91. člen ZIS dopušča delitev napitnine le na način, za katerega se zavzema tožnik, torej da se del napitnine, pobran na igralni mizi, ne sme prenesti v skrinjico za napitnine pri blagajni, ter da pri delitvi napitnine, zbrane na igralnih mizah, ne smejo biti udeleženi nadzorniki igralnih aparatov, temveč le krupjeji oziroma nadzorniki igralnih miz, ne bi prepuščal podrobnejše ureditve panožni kolektivni pogodbi. Besedilo ZIS namreč določa (le) delovna mesta, ki sodelujejo pri delitvi napitnine, ter kriterij za delitev (sorazmerno z višino napitnine, ki jo ustvarijo na posameznih delovnih mestih v igralnici). Glede na to, da zakon prepušča podrobnejšo ureditev panožni kolektivni pogodbi, ureditev v 91. členu ZIS ni tako izključujoča, kot to meni tožnik.
Ker je imel sporazum, po pravilnem stališču sodišča prve stopnje, naravo kolektivne pogodbe, ter je v skladu s sorazmernim prispevkom vseh delavcev, ki jih opredeljuje 91. člen ZIS, podrobneje določil način delitve napitnine, ga je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Tudi ureditev v sporazumu, da se 10 % napitnine, pobrane na igralnih mizah, prenese v napitnino na blagajni, upošteva določbo iz 91. člena ZIS o delitvi glede na sorazmerni prispevek.
voznik tovornega vozila - nadurno delo - odpoved pravici - poravnava - sporazum
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje, ki je zavrnitev zahtevka iz naslova nadur in vračila odtegnjenih zneskov od plače oprlo na Sporazum o medsebojnih obveznostih, ki sta ga tožnik in tožena stranka podpisala po tem, ko je tožniku pri toženi stranki prenehalo delovno razmerje na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V tem sporazumu sta se stranki strinjali, da je delodajalec izpolnil vse obveznosti do delavca (III. točka sporazuma) in da soglašata, da je ta sporazum odraz njune prave volje ter da po podpisu tega sporazuma druga do druge nimata več nikakršnih finančnih zahtevkov iz naslova obveznosti iz delovnega razmerja (IV. točka sporazuma). V V. točki sporazuma sta stranki zapisali tudi, da s podpisom tega dogovora izjavljata, da sta seznanjeni z vsebino tega dogovora in njihovimi posledicami ter da izjavljata, da odraža njuno pravo voljo.
Bistveno je, da je Vrhovno sodišče RS v razveljavitvenem sklepu VIII Ips 191/2018 z dne 21. 5. 2019 zavzelo stališče, da se delavec zgolj vnaprej ne more veljavno odpovedati pravici iz delovnega razmerja, medtem ko s pravico, ki jo je že pridobil oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, lahko prosto razpolaga in se ji tudi odpove.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00039300
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8, 8-3. OZ člen 261.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - ugovor mednarodne nepristojnosti - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - tožba in nasprotna tožba - posebna pristojnost - pristojnost za nasprotno tožbo - tožba za vrnitev stvari - pridržna pravica na dolžnikovih stvareh - nasprotna tožba - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - obstoj zapadle terjatve
Ugovor retencijske pravice, podan v postopku po prvotni tožbi, ustvarja zadostno medsebojno zvezo nasprotne tožbe s tožbo (oziroma med obema postopkoma, katerih predmet sta ti dve tožbi), ki utemeljuje uporabo 3. točke 8. člena Uredbe 1215/2012. V nasprotnem primeru (če bi bilo ugodeno toženčevemu ugovoru mednarodne pristojnosti in bi bila nasprotna tožba zavržena), bi slovensko sodišče obravnavalo tožbo, hrvaško sodišče pa (nasprotno) tožbo pod pogojem, da bi jo tožnika vložila. V tem primeru bi prišlo do podvojene in lahko celo različne presoje dejstev glede obstoja terjatve tožnikov, kar pa je v opreki z namenom navedene določbe, ki je v tem, da da se prepreči odvečne postopke in sprejetje medsebojno protislovnih sodnih odločb v različnih postopkih, s čimer se zasleduje interes učinkovitega izvajanja sodne oblasti.
utemeljeni sum - podaljšanje pripora med preiskavo - ponovitvena nevarnost
Sodišče druge stopnje zavrača pritožbene navedbe, češ da zahtevani dokazni standard utemeljenega suma v predmetni kazenski zadevi ni podan, ker očitki obdolžencu izhajajo le iz indicev, ki ne predstavljajo niti sklenjenega indičnega kroga. Glede na dejstvo, da se obdolženec v preiskavi ni zagovarjal, gre ugotoviti, da zagovornica pri utemeljevanju tega stališča izhaja iz lastne dokazne ocene tekom preiskave zbranih dokazov, ki pa za pritožbeno sodišče ni prepričljiva.
utemeljen sum - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost
Za podaljšanje pripora po vloženi obtožnici je potrebno opraviti presojo, ali so dokazi, ki so bili izvedeni v preiskavi, stopnjo utemeljenega suma omajali do te mere, da bi bilo potrebno pripor zoper obdolženca odpraviti.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00040241
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-3, 44.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - izpodbojna zakonska domneva
Po prvem odstavku 44. člena ZVEtL-1 velja domneva, da je zemljišče, ki ga sodišče ugotovi kot pripadajoče zemljišče po merilih iz 43. člena tega zakona, last lastnika stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003. Ta domneva je izpodbojna, a je pritožnici, na kateri je trditveno in dokazno breme, v postopku ni uspelo izpodbiti.
Po določbi 2. točke prvega odstavka 236. člena ZKP so dolžnosti pričevanja oproščeni obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in sorodniki v svaštvu do vštetega drugega kolena. Med slednje spada tudi obdolženčeva snaha S. Š. P.
prikrajšanje solastnika - souporaba nepremičnine - privolitev v prikrajšanje - uporabnina za nepremičnino - onemogočanje uporabe nepremičnine solastniku
Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik privolil v svoje prikrajšanje, ki mu je nastalo, ker nepremičnine ni uporabljal, ni pa uspel dokazati, da bi mu toženke onemogočale souporabo nepremičnine.
plačilo za dejansko opravljeno delo - sodno varstvo - čista denarna terjatev - direktno sodno varstvo
Tožnik je za celotno vtoževano obdobje zahteval plačilo za dejansko opravljeno delo, zato gre za čisto denarno terjatev, za katero je dopustno direktno sodno varstvo v okviru zastaralnega roka.
začetek postopka osebnega stečaja - sodne počitnice - nujne zadeve - preložitev naroka - zemljiško pismo - upnik kot predlagatelj postopka osebnega stečaja - obstoj upnikove terjatve
Res je pričakovano, da odvetniki dopust koristijo v času sodnih počitnic, vendar pa to samo po sebi še ne pomeni upravičenega razloga za preložitev naroka.
Dolžnik je vsekakor imel možnost, da si pred narokom zagotovi strokovno pomoč; če odvetnik, ki si ga je najprej izbral, zaradi dopusta ni bil na razpolago (pa o tem niti ni predložil kakšnega dokaza), bi lahko poiskal drugega. Ob upoštevanju, da gre za nujno zadevo, v teh pa sodišča opravljajo naroke tudi med sodnimi počitnicami, sodišče prve stopnje pravilno ni ugodilo dolžnikovi prošnji za preložitev naroka.
Upnik je poskusil priti do poplačila terjatve tudi z izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – navedenih zemljiških pisem, vendar pa ni bil uspešen kljub pravnomočnemu sklepu o izvršbi. S tem je dejansko izkazal verjetnost obstoja svoje terjatve do dolžnika.
Pravnomočen sklep o izvršbi ne predstavlja izvršilnega naslova ali temelja terjatve, vendar pa še dodatno kaže na obstoj terjatve. In ne v izvršilnem postopku ne zunaj njega dolžnik nikoli ni uveljavljal ničnosti zemljiških pisem ali s tožbo zahteval njihove vrnitve.
stroški postopka - umik tožbe zaradi izpolnitve - pravočasen umik tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - začetek stečajnega postopka med pritožbenim postopkom
Drži tudi pritožbeni očitek, da tožeča stranka ne bi bila dolžna plačati toženi stranki pravdnih stroškov, ker je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, kar je v skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP. Takšna je tudi ustaljena sodna praksa.
ZDR-1 člen 142, 142/1, 151, 151/1.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19a, 19a/1, 19a/3.
odmera letnega dopusta - nočno delo - policist
Sodišče prve stopnje je upoštevalo izračun tožnika, ki je delež nočnega dela izračunal glede na ure dejansko opravljenega dela (1720 ur) in ki v fond delovnega časa ni štel delovnih ur upravičene odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta (272 ur). Ugotovilo je, da je tožnik nočno delo v spornem letu opravljal 35,23 % polnega letnega delovnega časa (606 ur/1720) in na tej podlagi zaključilo, da je upravičen do dodatnega dneva letnega dopusta po točki c/ prvega odstavka 19.a člena KPP.
Pritožba izračunu sodišča prve stopnje utemeljeno nasprotuje z navedbami, da je treba pri razlagi pojma "polni letni delovni čas" iz prvega odstavka 151. člena ZDR-1 upoštevati določbo prvega odstavka 142. člena ZDR-1, ki delovni čas definira kot efektivni delovni čas in čas odmora po 154. členu tega zakona ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Pravilen je zato izračun tožene stranke, ki je v pojem "polni letni čas" štela tudi čas (ure) tožnikovih upravičenih odsotnosti od dela. Drugačna razlaga tega pojma bi po pravilnem navajanju pritožbe lahko vodila v neenako obravnavo delavcev. Kljub natančno določenim pogojem za pridobitev dodatnih dni letnega dopusta iz naslova posebnih pogojev dela po 19.a členu KPP, bi namreč lahko z dela dlje časa upravičeno odsotni delavci (npr. zaradi bolezni) pogoje za priznanje dodatnih dni letnega dopusta izpolnili z bistveno manjšim številom opravljenih ur v manj ugodnem delovnem času kot delavci, ki so bili z dela odsotni le za čas izrabe rednega letnega dopusta.
Ker tožnik ni izpolnjeval pogojev za nočnega delavca iz 151. člena ZDR-1, mu tožena stranka pri odmeri letnega dopusta za sporno leto utemeljeno ni priznala dodatnega dneva letnega dopusta po točki c/ prvega odstavka 19.a člena KPP.
etažna lastnina - predlog za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - pravno nasledstvo - skrbnik za poseben primer - procesna legitimacija - vstop v pravni položaj prednika - ugotovitveni sklep
Odločitev o procesni legitimaciji oziroma o obstoju pravnega nasledstva drugega nasprotnega udeleženca po družbi C., v ničemer ne posega v položaj tretjega nasprotnega udeleženca. Sprejeta odločitev ne prejudicira končne odločitve oziroma v ničemer ne poslabšuje njegovega položaja glede končne presoje, ali je lastnik posameznih delov, za katera trdi, da pripadata njemu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042277
ZDR-1 člen 179, 179/1.. ZVZD-1 člen 5, 9, 12.. OZ člen 131, 149, 153, 153/2, 171, 179, 179/2.. ZVISJV-UPB2 člen 23.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - strah
Kot nevarno dejavnost je mogoče šteti dejavnost, pri kateri obstaja neobičajno veliko tveganje za nastanek škode na življenju ali zdravju ljudi, nevarnost lahko izvira iz običajnega načina opravljanja dejavnosti, pri katerem tako s skrbnim nadzorom in spoštovanjem pravil za njeno izvajanje ni mogoče preprečiti okoliščin, v katerih bi bila nevarna dejavnost izvajana. Glede na sevanje, ki ga predstavlja vir (izotop), ki ga je treba po opravljeni ekspoziciji spraviti v vsebnik, je tudi defektoskop mogoče šteti za nevarno stvar v smislu 149. člena OZ.
Glede na ugotovljeno, da je bil defektoskop okvarjen, da tožnika nista bila ustrezno usposobljena za ravnanje z njim, da tožena stranka ni izvajala rednega pregledovana defektoskopa in ni skrbela za kalibracijo merilnika, da je tožena stranka tudi kršila določbe dolžnega nadzorstva po 5., 7. in 8. točki 23. člena Zakona o varstvu pred sevanji in jedrski varnosti in določbe Pravilnika o uporabi virov sevanja sevalni dejavnosti, tožnikoma ni mogoče pripisati sokrivde za nastalo škodo.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00040010
ZPP člen 2, 2/1, 226, 227, 350, 350/3. ZIZ člen 60, 60/2, 60/3, 65, 65/6, 87, 87/1. SPZ člen 40, 57, 57/1, 60, 60/1, 64, 64/1, 64/2. OZ člen 50, 50/1, 54, 54/1, 104, 104/2, 520, 520/2.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na zarubljenem predmetu - odločitev sodišča preko postavljenega zahtevka - najemna pogodba - posest stvari - lastnik stvari - rubež - poslovni prostor - proizvodna dejavnost - izdelava nove stvari - pridobitev lastninske pravice na premičnini - dobra vera - razpolagalna sposobnost - veljavni pravni naslov - kupna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - veljavnost pogodbe - dogovorjena obličnost pogodbe - vpis zastavne pravice - rok za plačilo - bistvena sestavina pogodbe - pridržek lastninske pravice na premičnini - pravica, ki preprečuje izvršbo - izročitev stvari v posest - pravica do izjave - prepozno predložen dokaz - dokaz z vpogledom v listino
Glede na to, da se tožnica sklicuje na prvi odstavek 60. člen SPZ (ki določa, da se lastninska pravica na premičnini pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja) in poudarja, da so bile zarubljene stvari v njeni posesti, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za pridobitev lastninske pravice zgolj izročitev stvari v posest ne zadošča. Pravilo 40. člena SPZ, ki se nanaša na pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom, se namreč nanaša tako na nepremičnine kot premičnine. V skladu s to določbo se zato za veljaven prenos lastninske pravice zahteva veljaven pravni naslov, sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon, ter razpolagalna sposobnost prenosnika. Pravni naslov in razpolagalna sposobnost sta splošna pogoja, in ima le sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev pri premičninah drugačno vsebino kot pri nepremičninah.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila najemna pogodba med strankama iz l. 2009 za tožnikovo zemljišče, na katerem je imela toženka reklamni pano, pravilno in učinkovito odpovedana po tem, ko jo je tožnik s pisnim opominom pozval k plačilu dveh zapadlih in neplačanih najemnin, ki jih toženka tudi v dodatnem roku ni plačala. Pritožbene navedbe v navedene odločilne ugotovitve ne zbujajo dvoma.
spor majhne vrednosti - javnopravna odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja državnega organa - premoženjska škoda - kvalificirana stopnja napačnosti - načelo subsidiarnosti - izčrpanje pravnih sredstev - pretrganje vzročne zveze
Vsako neskladje s pravom še ni podlaga za odškodninsko odgovornost.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49.
materialni stroški - sodni tolmač
Zato sodišče druge stopnje nima nobenih pomislekov v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je stroške porabljenega materiala – papirja, izračunalo na podlagi dejanske cene listov A4 formata. Stroške porabe morebitnega drugega materiala, sodna tolmačka izrecno namreč ni priglasila. Na stroškovniku je sicer navedena opomba o tem, kaj vse lahko predstavljajo materialni stroški po prvem odstavku 49. člena Pravilnika, vendar pa iz samega stroškovnika med priglašenimi materialnimi stroški, ni mogoče razbrati ničesar drugega kot stroške papirja. Katere, v opombi pod številko 2 navedene materialne stroške, predstavlja znesek 0,20 EUR za eno stran, namreč tolmačka našteva šele v pritožbi, ki pa je ne dokumentira.
ZKP člen 83, 83/2, 154, 154/1, 154/2, 156, 156/1, 285e.
izločitev nedovoljenega dokaza - prikriti preiskovalni ukrep - instrukcijski ali prekluzijski rok - avtentična razlaga zakona
Po prepričanju sodišča druge stopnje, gre citirano ustavno odločbo tolmačiti in izvajati tako, da se sporno gradivo ne uniči, razen v primeru, ko državni tožilec izjavi, da kazenskega pregona ne bo začel, zapečati pa se tedaj, ko državni tožilec po poteku dveletnega roka ne izkaže nobene aktivnosti v zvezi z nadaljevanjem kazenskega pregona.