voznik tovornega vozila - nadurno delo - odpoved pravici - poravnava - sporazum
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje, ki je zavrnitev zahtevka iz naslova nadur in vračila odtegnjenih zneskov od plače oprlo na Sporazum o medsebojnih obveznostih, ki sta ga tožnik in tožena stranka podpisala po tem, ko je tožniku pri toženi stranki prenehalo delovno razmerje na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V tem sporazumu sta se stranki strinjali, da je delodajalec izpolnil vse obveznosti do delavca (III. točka sporazuma) in da soglašata, da je ta sporazum odraz njune prave volje ter da po podpisu tega sporazuma druga do druge nimata več nikakršnih finančnih zahtevkov iz naslova obveznosti iz delovnega razmerja (IV. točka sporazuma). V V. točki sporazuma sta stranki zapisali tudi, da s podpisom tega dogovora izjavljata, da sta seznanjeni z vsebino tega dogovora in njihovimi posledicami ter da izjavljata, da odraža njuno pravo voljo.
Bistveno je, da je Vrhovno sodišče RS v razveljavitvenem sklepu VIII Ips 191/2018 z dne 21. 5. 2019 zavzelo stališče, da se delavec zgolj vnaprej ne more veljavno odpovedati pravici iz delovnega razmerja, medtem ko s pravico, ki jo je že pridobil oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, lahko prosto razpolaga in se ji tudi odpove.
ZIS člen 91, 91/1, 91/2, 91/3, 91/4.. ZSDU člen 95, 95/1.. ZKolP člen 3.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2011) člen 73.
napitnina - plačilo razlike plače - delovna uspešnost - krupjeji
Ni pravilno pritožbeno stališče tožnika, da je sporazum delitev napitnine uredil v nasprotju z določbo 91. člena ZIS. Tožena stranka je napitnine razdelila izključno med delavce, ki delajo na delovnih mestih, ki jih določa 91. člen ZIS, ter sorazmerno z njihovim prispevkom k višini pobrane napitnine. V kolikor bi šteli, da 91. člen ZIS dopušča delitev napitnine le na način, za katerega se zavzema tožnik, torej da se del napitnine, pobran na igralni mizi, ne sme prenesti v skrinjico za napitnine pri blagajni, ter da pri delitvi napitnine, zbrane na igralnih mizah, ne smejo biti udeleženi nadzorniki igralnih aparatov, temveč le krupjeji oziroma nadzorniki igralnih miz, ne bi prepuščal podrobnejše ureditve panožni kolektivni pogodbi. Besedilo ZIS namreč določa (le) delovna mesta, ki sodelujejo pri delitvi napitnine, ter kriterij za delitev (sorazmerno z višino napitnine, ki jo ustvarijo na posameznih delovnih mestih v igralnici). Glede na to, da zakon prepušča podrobnejšo ureditev panožni kolektivni pogodbi, ureditev v 91. členu ZIS ni tako izključujoča, kot to meni tožnik.
Ker je imel sporazum, po pravilnem stališču sodišča prve stopnje, naravo kolektivne pogodbe, ter je v skladu s sorazmernim prispevkom vseh delavcev, ki jih opredeljuje 91. člen ZIS, podrobneje določil način delitve napitnine, ga je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Tudi ureditev v sporazumu, da se 10 % napitnine, pobrane na igralnih mizah, prenese v napitnino na blagajni, upošteva določbo iz 91. člena ZIS o delitvi glede na sorazmerni prispevek.
začetek postopka osebnega stečaja - sodne počitnice - nujne zadeve - preložitev naroka - zemljiško pismo - upnik kot predlagatelj postopka osebnega stečaja - obstoj upnikove terjatve
Res je pričakovano, da odvetniki dopust koristijo v času sodnih počitnic, vendar pa to samo po sebi še ne pomeni upravičenega razloga za preložitev naroka.
Dolžnik je vsekakor imel možnost, da si pred narokom zagotovi strokovno pomoč; če odvetnik, ki si ga je najprej izbral, zaradi dopusta ni bil na razpolago (pa o tem niti ni predložil kakšnega dokaza), bi lahko poiskal drugega. Ob upoštevanju, da gre za nujno zadevo, v teh pa sodišča opravljajo naroke tudi med sodnimi počitnicami, sodišče prve stopnje pravilno ni ugodilo dolžnikovi prošnji za preložitev naroka.
Upnik je poskusil priti do poplačila terjatve tudi z izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – navedenih zemljiških pisem, vendar pa ni bil uspešen kljub pravnomočnemu sklepu o izvršbi. S tem je dejansko izkazal verjetnost obstoja svoje terjatve do dolžnika.
Pravnomočen sklep o izvršbi ne predstavlja izvršilnega naslova ali temelja terjatve, vendar pa še dodatno kaže na obstoj terjatve. In ne v izvršilnem postopku ne zunaj njega dolžnik nikoli ni uveljavljal ničnosti zemljiških pisem ali s tožbo zahteval njihove vrnitve.
Po določbi 2. točke prvega odstavka 236. člena ZKP so dolžnosti pričevanja oproščeni obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in sorodniki v svaštvu do vštetega drugega kolena. Med slednje spada tudi obdolženčeva snaha S. Š. P.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja
Za konkretni spor je z vidika presoje utemeljenosti zahtevkov tožnice bistveno, ali se je dejavnost toženke, ki jo je izvajala v fitnes studiu, prenesla na drugega izvajalca, ali je torej šlo za prenos dejavnosti, ki posledično vodi do spremembe delodajalca.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega dela sodbe povzelo določbo 75. člena ZDR-1. Pri opredelitvi, kdaj gre za prenos podjetja ali dela podjetja, je upoštevalo Direktivo Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov in na direktivi temelječo sodno prakso Sodišča EU, vendar je zmotno štelo, da je prenos izključen, če med prenosnikom in prevzemnikom ni sklenjen pravni posel, s katerimi bi se prenesla dejavnost. Sodišče EU je v več zadevah zavzelo stališče, da do prenosa podjetja v pomenu Direktive lahko pride brez neposredne pogodbene povezave med prenosnikom in prevzemnikom. Enako izhaja iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Kriterije za presojo obstoja gospodarske enote, ki je predmet prenosa, je treba razlagati celostno in ne ločeno vsakega zase, zato je bistveno, ali je prevzemnik začel opravljati isto dejavnost na istih sredstvih, in sicer takoj po prenehanju dejavnosti prenosnika.
krajevna in stvarna pristojnost - zasebna tožba - splošna krajevna pristojnost - posebna krajevna pristojnost - objava žaljivih vsebin na spletni strani - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Zato je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti posebna pravila za določanje krajevne pristojnosti, ker gre za posebno pristojnost (člen 28/III ZKP).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 41, 42.
nagrada za izvedensko mnenje - pisno izvedensko mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - dodatna dokumentacija - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - višina uporabnine
Sodišče prve stopnje sodni cenilki - izvedenki nagrade za zbiranje dodatne dokumentacije ni priznalo iz razloga, ker bi bila ta (dokumentacija) premalo obsežna, ampak na podlagi ugotovitve, kaj naj bi dodatna dokumentacija, ki jo je cenilka v stroškovniku navedla, predstavljala in zaključka, da je pridobitev tržnih podatkov za oceno višine uporabnine prostora že obseženo v postavki izdelave izvedeniškega mnenja.
ZKP člen 26, 26/1, 28, 28/3. KZ-1 člen 158, 158/2, 160, 160/2.
krajevna in stvarna pristojnost - objava žaljivih vsebin na spletni strani - kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikom, ki vsak s svojo obrazložitvijo utemeljeno opozarjajo na posebnost (specifičnost) izvršitve domnevno storjenih kaznivih dejanj po vloženi zasebni tožbi, zaradi katere je treba namesto pravil, ki določajo splošno krajevno pristojnost iz prvega odstavka 26. člena ZKP, uporabiti posebna pravila za določanje krajevne in stvarne pristojnosti iz tretjega odstavka 28. člena ZKP. Objava trditev na spletnih straneh je primerljivo enaka objavi trditev s tiskom iz prvega odstavka 28. člena ZKP, s čemer je v obeh primerih omogočeno večjemu ali celo neskončnemu številu ljudi, da se s temi trditvami tudi seznanijo. Ker pa so lahko po seznanitvami prizadeti številni posamezniki, ki bi se v izbiri krajevne pristojnosti sodišča morali poenotiti, kar je prej neverjetno kot možno, je krajevna pristojnost sodišča v takšnih primerih po zakonodajalcu posebej določena (posebna pristojnost).
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - trajno zdravljenje - pogoji za sprejem - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorska zasedenost - odložitev izvršitve - pravice varovancev zavoda
Namestitev nasprotnega udeleženca v zavod, ki mu ne zagotavlja osnovnih pogojev za bivanje in zdravljenje bi pomenila hud poseg v njegove ustavne pravice. Prav tako pa ne pride v poštev možnost, da zaradi prezasedenosti socialno varstvenih ustanov do namestitve sploh ne pride in se utemeljen predlog za namestitev zaradi tega zavrne. Glede na okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerna rešitev, da se sprejem nasprotnega udeleženca na varovani oddelek pritožnika odloži do sprostitve zmožnosti zavoda za namestitev, s katero ne bodo kršene ustavne pravice nasprotnega udeleženca, pa tudi ostalih varovancev.
Pritožnik ne more uspeti s pavšalno navedbo, da je izvršitelj do sedaj poslal samo poziv k plačilu terjatev upnikov, kar verjetno ne more znesti toliko kot zahteva upnik. V računu izvršitelja so stroški za delo izvršitelja (nagrada in povračilo stroškov) jasno navedeni tako po vrsti kot po pravni podlagi, zato mora biti tudi pritožba konkretnejša. Izvršitelj je račun izstavil upniku, ki mora predhodno kriti stroške oprave izvršbe. Ta je na podlagi pravila o končnih stroških postopka utemeljeno zahteval, da mu jih dolžnik povrne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039701
KZ-1 člen 57, 58, 220, 220/1. ZKP člen 105, 105/2.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku - adhezijski postopek
ZKP v drugem odstavku 105. člena določa, da lahko sodišče prisodi v sodbi, s katero spozna obdolženca za krivega, oškodovancu premoženjskopravni zahtevek v celoti; lahko mu ga prisodi deloma in ga s presežkom napoti na pravdo. Če pa podatki kazenskega postopka ne dajejo zanesljive podlage niti za popolno niti za delno razsojo, napoti sodišče oškodovanca na pravdo s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom. Pritožbeno sodišče k tej citirani zakonski določbi še dodaja, da lahko sodišče v adhezijskem postopku odloči tudi o tistem delu premoženjskopravnega zahtevka, ki je z obdolženčevim kaznivim dejanjem povezan, ne pa tudi izrecno zajet z izrekom.
Na podlagi ugotovljenih pravno relevantnih dejstev je sodišče materialnopravno pravilno zaključilo, da tožnica ni dokazala, da bi bila med pravdnima strankama sklenjena zavarovalna pogodba za nezgodno družinsko zavarovanje, ki naj bi predstavljala pravno podlago obveznostim toženca, ki jih v tej pravdi uveljavlja tožnica.
KZ-1 člen 82, 82/1, 82/3, 82/4. ZNPPol člen 123, 123/2, 123/2-8, 128, 128/1-2, 129. ZSKZDČEU-1 člen 235.
izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - hramba DNK podatkov - zakonska rehabilitacija - izbris obsodbe iz kazenske evidence - rok za izbris obsodbe - storitev novega kaznivega dejanja - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)
Če obsojenec stori novo kaznivo dejanje v roku iz četrtega odstavka 82. člena KZ-1 po sodbi domačega sodišča (Republika Slovenija) ali po sodbi tujega sodišča (druge države), je tako ugotovljena okoliščina ovira, da takšen obsojenec ne more biti zakonsko rehabilitiran.
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da se pri presoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence upoštevajo samo podatki, ki so vpisani v nacionalno evidenco. Na uporabo Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) namreč napotuje Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (235. člen), sprejet na podlagi več Okvirnih sklepov Sveta EU.
ZPP člen 214, 214/2, 452, 452/1, 453. SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - stroški upravnika - obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - zavrnitev dokaznih predlogov - neprerekane navedbe
Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je prva toženka zahtevala izvedbo naroka s tem, ko je predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika. Dokazni predlog za zaslišanje priče ali stranke namreč ne pomeni izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa drugi odstavek 454. člena ZPP, saj ni nujno, da bo oz. bi sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo. Kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.
Pritožnica tudi ne more uspeti s pritožbenimi očitki, da ne držijo zapisi v 27. točki obrazložitve. Navedbe, ki jih tam povzema sodišče prve stopnje, tožeča stranka namreč je podala, in sicer v prvi vlogi, s katero je dopolnila tožbo, pritožnica pa v pritožbi niti ne zatrjuje, da bi jih v postopku pred sodiščem prve stopnje prerekala in če, kje. Ker neprerekanih dejstev ni treba dokazovati (drugi odstavek 214. člena ZPP), pritožnica tudi ne more uspeti z očitki, da so te trditve nepreverjene in nedokazane.
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko pravilno pozvalo k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev. Tožeča stranka ugotovitve sodišča prve stopnje, da predloga ni dopolnila, obrazloženo ni izpodbijala. Sodišče prve stopnje je njen predlog po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP torej pravilno zavrglo.
Tožeča stranka je v ugovoru zoper plačilni nalog ugovarjala le, da sodna taksa ni pravilno odmerjena in da se taksne obveznosti na podlagi vsebine plačilnega naloga ne da preizkusiti. Pritožbene navedbe, da taksna obveznost ni nastala, tako pomenijo pritožbene novote, ki v pritožbenem postopku niso dovoljene, saj tožeča stranka ni z ničemer izkazala, da teh dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena v zvezi s 366. členom ZPP).
ZPP člen 108, 324, 324/6, 336, 343, 343/1. URS člen 25.
zavrženje pritožbe - nepodpisana pritožba - podpis pritožbe - podpis pooblaščenca - postopek s pritožbo - obligatorna sestavina pritožbe - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - poziv na dopolnitev vloge - nepopolna pritožba - pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe - predlog za presojo ustavnosti - odstop od sodne prakse - fotokopija podpisa - odredba sodnika - uradni zaznamki
Ustavno sodišče RS je že presojalo skladnost določb šestega odstavka 324. člena ZPP in 336. člena ZPP z Ustavo in sicer v odločbi U-I-8/10 z dne 3.6.2010. Pojasnilo je, da je z uzakonitvijo takojšnjega zavrženja nepopolne pritožbe in vnaprejšnjega opozorila na to pravno posledico v pravnem pouku odločbe sodišča prve stopnje zakonodajalec določil način izvrševanja pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Cilj te ureditve je izogibanje podaljševanju postopka in obremenitvam sodišč.
V razmerju do stranke odredbe sodnika ali zaznamki sodnega osebja nimajo učinka.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - sodba presenečenja
Pritožbeni očitek je neutemeljen, saj je o sodbi presenečanja mogoče govoriti tedaj, če sodišče opre svojo odločitev na pravno podlago, na katero niti ob zadostni skrbnosti ni mogla računati in zato ni navajala dejstev, ki so glede na presenetljivo pravno podlago, bistvenega pomena. Drugačna presoja sodišča prve stopnje ob nespremenjenih trditvah pravdnih strank in na podlagi teh trditev ugotovljenega dejanskega stanja, pa ne more pomeniti sodbo presenečenja.
Očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da se ne da preizkusiti in da se je sodišču prve stopnje pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14.točki drugega odstavka 339.člena ZPP ni utemeljen, ker je po stališču pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje podalo razloge o vseh odločilnih dejstvih, pritožba pa pod ta očitek skriva lastno dokazno oceno in očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično pritožbeno neutemeljen očitek o zmotni uporabi materialnega prava.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - znak kaznivega dejanja - opis dejanja - preslepitev
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v opisu obeh kaznivih dejanj obtoženčevo preslepitveno ravnanje konkretizirano v skladu z aktualno sodno prakso.
priposestvovanje stvarne služnosti - dejansko izvrševanje služnosti
Tako ODZ kot ZTLR sta določala za priposestvovanje stvarne služnosti dva pogoja: (1.) da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let, in (2.) da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, sklicujoč se na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 461/2005, je pomembno tudi, v kakšnem obsegu in za kakšne namene se je služnost izvrševala, saj se stvarna služnost lahko priposestvuje le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju; pridobi se le v takšnem obsegu in na tak način, kot se je izvrševala v priposestvovalni dobi.