predlog za oprostitev plačila sodne takse - popolna vloga - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Tožena stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse z dne 17. 6. 2020 ne samo, da ni posredovala soglasja, da eventualne manjkajoče podatke, ki se obravnavajo kot davčna tajnost, sodišče pridobi samo. Posredovala ni tudi drugih podatkov, ki jih je sodišče prve stopnje zahtevalo. Na sklep sodišča prve stopnje ni odgovorila, zato je ostal predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo nepopoln. Sodišče prve stopnje ga je utemeljeno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00039739
ZASP člen 103, 128, 128/2. Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih člen 2b. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (1969) člen 2a, 3a. ZPP člen 115.
avdiovizualno delo - fonogram - javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - sodna praksa - glavna obravnava v odsotnosti stranke
Kratki glasbeni filmi spadajo med AV dela. Kakšna je pravna usoda fonogramov, ki so vključeni v AV dela, jasno določa drugi odstavek 128. člena ZASP. Dokler so vključeni v AV delo in se priobčujejo skupaj z njim, so izključeni iz definicije fonograma, kot smiselno pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje. Ker iz neobstoječih fonogramov ni mogoče terjati plačila nadomestil zanje, je tožničin tožbeni zahtevek neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00041077
ZPP člen 339, 339/2, 350, 360, 360/1. ZD člen 163, 212, 212-1, 213, 213/1. OZ člen 557, 557/2.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - sporen obseg zapuščinskega premoženja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - tožba na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - skupno premoženje - domneva o velikosti deleža - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožbena trditev, da je zapuščinsko sodišče postopek preuranjeno prekinilo, ker je obseg zapuščine sporen v večjem obsegu, ni utemeljena. Dediči na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča niso vezani. V tožbi lahko zajamejo tudi druga, med njimi sporna dejstva, in ne le tistih, zaradi katerih je prišlo do napotitve na pravdo.
Velja zakonska domneva, da je delež zakoncev na skupnem premoženju enak, kdor meni drugače, pa mora to dokazati. Brez dvoma je tako manj razlogov na strani pritožnice, ki bi kazali na to, da so njene zatrjevane pravice bolj verjetne in je zato odločitev zapuščinskega sodišča pravilna.
opozicijski ugovorni razlogi - časovne meje pravnomočnosti izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo, da dolžnik ni izkazal nobenih drugih plačil na račun izterjevane terjatve, so vsled navedenemu neutemeljeni, saj četudi bi bilo pritrditi pritožbenim trditvam o izkazanem izplačilu nadur in regresa, je ugotoviti, da se tako trditve kot k ugovoru in sedaj k pritožbi priloženi dokazi nanašajo na izplačila, ki jih je dolžnik opravil na upnikov račun še pred odločitvijo sodišča prve stopnje, ki v predmetni izvršbi predstavlja izvršilni naslov, torej pred 3. 1. 2019. Pravilno je zato sodišče prve stopnje zaključilo, da je dolžnikov ugovor v tem delu neobrazložen, saj glede na povzeto 8. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ takšne ugovorne trditve izvršbe ne preprečujejo, ker se nanašajo na dejstva, ki bi jih dolžnik lahko uveljavljal v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
krajevna pristojnost - izrek sodišča za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti - odstop zadeve drugemu sodišču - opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - kraj storitve kaznivega dejanja - pristojnost po kraju prebivališča obdolženca
Ker kraj storitve kaznivega dejanja v opisu kaznivega dejanja ni naveden, prav tako pa ga ni mogoče razbrati iz listinske dokumentacije spisa, je zaključiti, da kraj storitve kaznivega dejanja ni znan. Za predmetno zadevo je zato v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZKP krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče .
dolžna skrbnost kupca - soprispevek k nastanku škode - mokra in spolzka tla - krivdna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da je zunaj snežilo, da so obiskovalci konstantno vnašali mokroto, da nameščeni preprogi te mokrote nista popivnali ter da je bila na mestu padca takšna količina mokrote, zaradi katere so bile ploščice zdrsne, pravilno zaključilo, da toženka ni dokazala, da bi imela čiščenje organizirano tako, da na tleh ne bi bilo tolikšne mokrote, da ploščice ne bi bile zdrsne.
ZKP-UPB8 člen 522, 527, 527/1.. Evropska konvencija o izročitvi (1957) člen 2-11.
izročitev zahtevane osebe - zavrnitev zahteve - mučenje ali nečloveško ravnanje v državi prosilki - bivalna enota
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da podatki o namestitvi zahtevane osebe v primeru izročitve, ki jih je naslovnemu sodišču posredovala R. F. (list štev. 308-309 spisa) ne pomenijo zadostnega jamstva, da bi zahtevana oseba v primeru izročitve ne bila podvržena mučenju oz. nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju. Iz zgoraj navedene dokumentacije ruskih organov je namreč razvidno, da bi bila zahtevani osebi v primeru izročitve in v državi prosilki odrejenega pripora, zagotovljena bivalna površina v izmeri dveh m², kar je manj, od kriterija, ki ga je za prestajanje takega odvzema prostosti določilo ESČP, ki je ta kriterij postavilo na najmanj tri m².
plačilo razlike plače - čista denarna terjatev - neposredno sodno varstvo - plačilo za dejansko opravljeno delo
Ni utemeljen očitek nemožnega preizkusa sodbe po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V zvezi s tem je bistveno, da sodišče prve stopnje ni odločalo o nečem drugem, kot je bil predmet tožbenega zahtevka (2. člen ZPP). Ni res, da naj bi bila podlaga zahtevka zgolj napačna prevedba in da so v zvezi s tem iz obrazložitve sodbe izostala odločilna dejstva. Tožnica je vseskozi, tudi ob vložitvi druge pripravljalne vloge (s katero je sicer modificirala tožbeni zahtevek, vztrajala pa je pri svojih dosedanjih navedbah in dokaznih predlogih ter podala tudi dodatne navedbe in dokazne predloge), vtoževala razlike v plači po treh pravnih podlagah - napačna oziroma nezakonita prevedba v letu 2008, poslovna odškodninska odgovornosti toženke ter plačilo za dejansko opravljeno delo. Tožnica je bila namreč zaposlena kot strokovni sodelavec II, uveljavljala pa je, da je dejansko opravljala delo vodje II. Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo le po tej podlagi (gre za čisto denarno terjatev, glede katere je predvideno neposredno sodno varstvo po četrtem odstavku 200. člena ZDR-1) in v zvezi s tem navedlo jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040009
OZ člen 50, 435. ZPP člen 337, 337/1.
prodajna pogodba - plačilo kupnine - delna neizpolnitev pogodbe (neplačilo celotne kupnine) - višina kupnine - dogovorjena kupnina - predpogodba - verižna kompenzacija - dogovor o kompenzaciji - navidezna prodajna pogodba - nedopustna pritožbena novota - dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - obstoj dolga - delno plačilo dolga - izdaja računa - potrdilo o plačilu
Trditveno in dokazno breme o plačilu kupnine za nakup stanovanja je na kupcu. Materialno dokazno breme določa materialno pravo. V konkretnem primeru je bilo s trditvami in dokazili tožencev o poplačilu celotne kupnine – nedvoumna zapisa v pogodbi in v računu – izkazano, da je bila kupnina v celoti plačana. Dokazno breme za izpodbijanje resničnosti potrjenega v pogodbi in v računu pa je bilo zato prevaljeno na tožnico. Zapis na računu, da je obveznost poravnana, sicer ni obvezna sestavina računa; je pa poslovno običajen in razumljiv takšen zapis v situaciji, ko je obveznost ob izstavitvi računa plačana.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - višina sodne takse - pritožbena novota - sodna taksa za ugovor
Ugotovitve, da dolžnik ni plačal sodne takse po plačilnem nalogu z dne 24. 12. 2019, dolžnik pritožbeno ne izpodbija. V pritožbi navaja le, da je bila sodna taksa v plačilnem nalogu odmerjena v previsokem znesku. Tega pa sodišče druge stopnje v tem pritožbenem postopku ne more upoštevati, saj se ne nanaša na odločilni razlog, na katerem temelji izpodbijani sklep
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00039175
ZP-1 člen 113a, 113a/1, 113a/3, 113b, 113b/1, 113b/4. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/6, 46/6-6.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - odgovornost lastnika vozila - domneva odgovornosti lastnika vozila - prekoračitev dovoljene hitrosti
Za dokazni standard „utemeljen sum“ storitve prekrška s strani storilke zadošča poleg fotografije in zapisnika o opravljenih meritvah hitrosti tudi ugotovitev, da je obdolženka lastnica motornega vozila, s čimer se uveljavi zakonska domneva iz 8. člena ZPrCP, da je bila kot lastnica tudi voznica tega vozila v času storitve prekrška, dokler obdolženka s predložitvijo dokazil ne vzbudi razumnega dvoma o tem dejstvu in o upravičenosti domneve, da je bila voznica.
plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo razlike plače - čisti denarni zahtevek - direktno sodno varstvo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnica, tako kot sedaj, ko opravlja delo VODJA II (pooblaščeni računovodja), v vtoževanem obdobju vodila računovodsko službo tožene stranke, ki je notranja organizacijska enota tožene stranke in sodi v okvir upravnih služb tožene stranke. Izvajala je vsa dela in naloge, ki izhajajo iz opisa del in nalog VODJE II - pooblaščeni računovodja in opravljala tudi vodstvena dela in naloge. Skladno z določbo 44. člena ZDR-1 in sodno prakso, je pravilno ugotovilo, da je tožnica upravičena do plačila razlike med plačo, ki jo je dejansko prejemala in plačo, ki bi jo glede na opravljano delo morala prejemati in pravilno uporabilo tudi določbo četrtega odstavka 200. člena ZDR-1, da gre za denarni zahtevek, ki se uveljavlja neposredno pred delovnim sodiščem in predhodni postopek pred delodajalcem ni potreben.
sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - samostojni podjetnik posameznik - premoženjsko stanje prosilca - ogrožanje dejavnosti - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - javno objavljeni podatki - zadnje letno poročilo - vmesna bilanca - pritožbene novote
Za odločanje o oprostitvi, odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse je v obravnavanem primeru (ko gre za postopek v zvezi z dejavnostjo samostojnega podjetnika posameznika) bistveno vprašanje, ali bi plačilo sodne takse v celotnem znesku oziroma ali bi njeno takojšnje plačilo ogrozilo dejavnost predlagatelja - samostojnega podjetnika posameznika - in ne vprašanje, kako to vpliva na sredstva, s katerimi se preživlja predlagatelj oziroma njegovi družinski člani (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Prav tako pa se pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1 (tj. samostojnega podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo ali pravne osebe) ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.
Pravilno je zato sodišče prve stopnje, kot je to navedlo tudi v točki 7 izpodbijane sodbe, kot olajševalne in obteževalne okoliščine upoštevalo le vse tiste okoliščine, ki so jih sodišča že upoštevala pri izreku posameznih kazni. Glede na navedeno torej ni mogoče pritrditi pritožniku, ko graja prvostopne zaključke zato, ker pri odmeri enotne kazni ni upoštevalo okoliščin, ki so nastale po izreku posameznih kazni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - ekonomski razlog
Toženka je v odpovedi navedla, da je zaradi ukinitve delovnega mesta, na katerem je delo opravljala tožnica, prenehala potreba po delu na tem delovnem mestu. Če bi navedeno držalo, bi bili tovrstni spori zelo enostavni. Pritožbeno sodišče zato poudarja, da zgolj dejstvo ukinitve delovnega mesta nikakor ne zadošča za ugotovitev resnosti odpovednega razloga.
Sicer pa se pritožbeno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da ekonomski razlog odpovedi ni utemeljen. Toženka ni dokazala navedbe iz odpovedi, da ji je delovno mesto tožnice povzročalo takšne stroške, da jih ne more več nositi. Presoja te navedbe ne pomeni posega sodišča v svobodno gospodarsko pobudo toženke, kot prikazuje pritožba. Sodišče prve stopnje se ni spuščalo v presojo smotrnosti podane odpovedi, pač pa je dopustno preverilo, ali je poslovanje toženke res zahtevalo nujno krčenje stroškov - ali je delovno mesto tožnice povzročalo takšne stroške, da jih toženka ni mogla več nositi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00038942
OZ člen 468, 468/3. ZVPot člen 1, 1/8, 1/9, 4, 4/3. Direktiva Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako člen 1, 3, 3/2, 3/3.
pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki - odškodninska odgovornost prodajalca - refleksna škoda - odgovornost proizvajalca stvari z napako - distributer
Po presoji pritožbenega sodišča v zadevi tudi ni bistveno, kar neuspešno poudarja pritožba, da je bilo vsem udeležencem posla znano, kdo je bil dobavitelj mešal (da je bila to druga toženka), ampak je v zadevi odločilno, kar pravilno v točki 24 obrazložitve ugotavlja sodišče prve stopnje, da je bilo sedanjim pravdnim strankam znano, med njimi to tudi ni bilo sporno, kdo je bil proizvajalec spornih mešal z vgrajenimi tesnili, ki naj bi puščali (da je bila to španska družba I.). Odgovornost tistega, ki je izdeluje končni izdelek ali sestavne dele ali pridobiva osnovne surovine ali tistega, ki se s svojo firmo, blagovnim znakom ali drugim znakom razlikovanja na izdelku predstavlja kot njegov proizvajalec, uzakonjena v prvem odstavku 4. člena ZVPot, je namreč primarna. Glede na dikcijo tretjega odstavka 4. člena ZVPot (primerjaj tretji odstavek člena 3 Direktive 85/374/ES) se vsak dobavitelj (da je druga toženka, ki je mešala dobavila iz Španije, kot distributer sodelovala v nabavni verigi, ni dvoma) šteje za proizvajalca le v primeru, če proizvajalca ali uvoznika ni mogoče ugotoviti, razen če v razumnem roku oškodovanca obvesti o tem, kdo je proizvajalec izdelka oziroma uvoznik oziroma, katera oseba mu je izdelek dobavila.
ZKP člen 10, 10/2, 407, 407/1, 407/5. KZ-1 člen 86, 86/8.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - alternativni način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - načelo kontradiktornosti
Takšna neprava obnova postopka po 407. členu ZKP, kot jo predlaga zagovornik, bi bila torej v škodo obsojenca.
Za veljavno izpolnitev obveznosti, ki jo namesto dolžnika izpolni tretji, ni potrebno, da je način izpolnitve vnaprej predviden. Prav tako za veljavnost vsebine dogovora, ki se je nanašala na izpolnitev s strani tretje osebe, ni potrebna pisna oblika, saj OZ v 271. členu pisne oblike za veljavno izpolnitev pogodbe s strani tretje osebe ne določa.
preživljanje otroka - preživninske potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - finančno stanje - porazdelitev preživninskega bremena
Pritožbeno sodišče poudarja, tako kot že večkrat, da potrebe otrok niso natančen matematični seštevek izkazanih izdatkov, ampak ocena, ki sicer lahko temelji na približnem izračunu dokazovanih postavk, a se ob tem upoštevajo še splošno znani podatki o nujnosti, potrebnosti, vrsti in cenah različnih življenjskih stroškov.
dodatni sklep o dedovanju - vrnitev premoženja agrarnim skupnostim - obseg vrnitve premoženjskih pravic članu vzpostavljene agrarne skupnosti - vračanje premoženja in pravic - dedovanje - skupna lastnina - podržavljeno premoženje - odškodnina za podržavljeno premoženje - član agrarne skupnosti - odškodnina članom agrarne skupnosti - denacionalizirano premoženje - delitev skupne lastnine
Član agrarne skupnosti lahko v skladu z ZPVAS uveljavlja le tisti obseg premoženjskih pravic, ki jih je imel sam oziroma njegov pravni prednik ob podržavljenju. V konkretnem primeru pa ob podržavljenju posameznim članom agrarne skupnosti niso bili odvzeti njihovi solastniški deleži, ampak je bilo odvzeto premoženje v skupni lasti članov agrarne skupnosti.
Višina deleža, ki pripada posameznemu članu, se bo ugotavljala v morebitnem postopku delitve (skupne lastnine).