CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00086925
ZS člen 113a. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 87, 87/1, 87/2, 111, 111/2, 111/4, 190, 190/3, 193, 198, 371. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7.
predlog za dopustitev revizije - prekinitev postopka do odločitve SEU - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - posledice ničnosti - kondikcijski zahtevek - pravila vračanja - glavnica - obresti - obogatitev
Toženka v svojem predlogu za dopustitev revizije postavlja vprašanja tudi v zvezi s pravilnostjo odločitve o vrnitvenem (kondikcijskem) zahtevku (načina izračuna obveznosti plačila). Odločitev o dopustitvi revizije je tako odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je Vrhovno sodišče že zastavilo Sodišču EU v zadevi II Ips 14/2025. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 113.a člena Zakona o sodiščih prekinilo tudi ta postopek.
ZD člen 82, 82/3, 84, 84/1, 141. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
uveljavljanje dedne pravice v pravdnem postopku - dediščinska tožba - spor med dediči - razlaga oporoke - nujno sosporništvo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je v skladu z 61. členom ZNP-1 predvideno obvezno zaslišanje te osebe, predviden pa je tudi pregled, ki ga opravi izvedenec medicinske stroke (62. člen ZNP-1) in zaslišanje osebe, ki se predlaga kot skrbnik (64. člen ZNP-1). Iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški izpeljalo Okrajno sodišče v Lenartu, saj je nasprotni udeleženec v oskrbi v SVZ Hrastovec, Enota Lenart, ki je od navedenega sodišča oddaljeno le 400 metrov, za razliko od več kot 70 kilometrov oddaljenega Okrajnega sodišča v Celju.
ZP-1 člen 55, 55/2, 55/2-1. ZIN člen 29, 29/2, 38, 38/1, 38/1-4.
postopek inšpekcijskega nadzora - edicijska dolžnost - prekrškovni postopek - osredotočenost suma - privilegij zoper samoobtožbo
Edicijske dolžnosti iz drugega odstavka 29. člena ZIN v postopku inšpekcijskega nadzora ni mogoče uporabiti zoper domnevnega storilca v prekrškovnem postopku. Privilegij zoper samoobtožbo, ki odseva v določbi 1. alineje drugega odstavka 55. člena ZP-1, se poleg testimonialnih dokazov nanaša tudi na izročitev listin, pri katerem domnevni storilec aktivno zagotavlja dokazno gradivo. Postopek inšpekcijskega nadzora se prevesi v prekrškovni postopek, v katerem za domnevnega storilca velja privilegij zoper samoobtožbo, v trenutku osredotočenosti suma, torej tedaj, ko ne gre več za nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (prvi odstavek 2. člena ZIN), pač pa za zbiranje dokaznega gradiva zoper domnevnega storilca določenega prekrška.
prekršek - postopek o prekršku - krajevna pristojnost - mladoletnik - stalno prebivališče - začasno prebivališče
Po 174. členu ZP-1 je za postopek o prekršku proti mladoletniku krajevno pristojen sodnik sodišča oziroma oddelka sodišča, na območju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva. Razlog za izjemo od splošnega pravila o pristojnosti po kraju storitve prekrška (prvi odstavek 77. člena ZP-1) je med drugim v tem, da je treba spoznati mladoletnikovo osebnost in okolje, v katerem živi, zato je navedeno treba upoštevati tudi pri odločanju o tem, katera izmed alternativno določenih naveznih okoliščin ima prednost.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku - razširitev tožbe na novega toženca - okoliščine konkretnega primera - ugoditev predlogu
V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni dovolilo razširitve tožbe na A. A., ki je zaposlena kot sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani, ki bi bilo po splošnih pravilih o stvarni in krajevni pristojnosti pristojno za odločanje o pritožbi tožnic zoper prvostopenjsko odločitev. Hkrati gre za odločitev, ki pomembno vpliva na pravni položaj morebitne nove toženke, saj mora v primeru razširitve tožbe nanjo sprejeti pravdo v stanju, v katerem je, ko stopi vanjo (tretji odstavek 191. člena ZPP). Vrhovno sodišče ocenjuje, da so navedene okoliščine take narave, da bi bilo z odločanjem Višjega sodišča v Ljubljani v tej zadevi lahko ogroženo zaupanje udeležencev postopka v nepristranskost sojenja na drugi stopnji in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije ter zato pomenijo tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče.
ZPP člen 83, 339, 339/2, 339/2-8, 379, 379/1, 384, 384/3.
direktna revizija - postavitev začasnega zastopnika - pravica do izjave stranke - ugoditev reviziji
Pri postavitvi začasnega zastopnika gre za pomembno odločitev in ne le za sklep procesnega vodstva. Sklep o postavitvi začasnega zastopnika določa, kdo je upravičen zastopati stranko in opravljati procesna dejanja v njenem imenu, kar neposredno vpliva na njen procesni položaj v postopku. Drugače kot pri sklepu procesnega vodstva, ki ne postane pravnomočen, ker ga je mogoče vedno spremeniti in sodišče nanj ni vezano (četrti odstavek 329. člena ZPP), se želi s postavitvijo začasnega zastopnika zagotoviti obstoj okoliščin, ki morajo biti podane, da bi bilo sojenje dopustno. Zato je zmotno stališče sodišča druge stopnje, ki je drugi odstavek 83. člena ZPP razlagalo dobesedno: da je že s tem, ko je prvi toženec v spis vložil vlogo, na podlagi samega zakona prenehala pravna podlaga za njegovo zastopanje s strani začasne zastopnice. Pooblastila začasne zastopnice so prenehala šele s pravnomočnostjo sklepa o razrešitvi. Vsa dejanja, ki jih je opravila do tega datuma - vključno z vložitvijo pritožbe - so imela popoln pravni učinek. Zato je napačna odločitev sodišča druge stopnje, da je pritožba prvega toženca, ki jo je vložila začasna zastopnica, nedovoljena.
ZNP-1 člen 37, 42. ZPP člen 361, 361/1, 367, 367a, 367c, 367c/2, 377, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - krivdni stroški - končni sklep - nedovoljen predlog - sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan - sklep o odmeri nagrade izvedencu - zavrženje predloga za dopustitev revizije
ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Očitek odstopa od predhodne odločbe ni utemeljen. V obravnavani zadevi ne gre le za to, da pridržana oseba zavrača zdravljenje ter s tem ohranja in poglablja simptomatiko psihoze. Kot je bilo ugotovljeno (glej 6. točko izpodbijanega sklepa), to nadalje vodi v hud funkcionalni upad, povzroča nepovratne strukturne spremembe možganov in zato hudo invalidiziranje osebe. Takšne ugotovitve pa obravnavan primer umeščajo v množico primerov tiste vrste, ki so navedeni v 2. opombi zadeve II Ips 72/2017 ter ustrezajo pogoju iz prve alineje 39. člena ZDZdr v povezavi z razlogom iz druge alineje istega člena.
ZST-1 člen 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3, 112, 112/1.
predlog za dopustitev revizije - neplačana sodna taksa - zavrženje predloga za taksno oprostitev - sodna taksa - formalne predpostavke - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker sodna taksa ni bila plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, se predlog za dopustitev revizije šteje za umaknjen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi v predlogu opisane okoliščine lahko povzročile dvom v nepristranskost sodnikov sodišča, na katerem je tožeča stranka kot pravosodna svetovalka zaposlena že več kot sedemnajst let, če bi ti sodili v tej zadevi (objektivni videz nepristranskosti).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVPot člen 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 5.
posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - izbrisna tožba - ničnost hipoteke - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je stališče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da sta zaradi ničnosti kreditne pogodbe nični tudi pogodba o zavarovanju nepremičnin in sporazum o zavarovanju denarne terjatve, zaradi česar ni več podlage za vpis hipoteke v zemljiški knjigi, pravilno in skladno s 33. členom URS (pravica do zasebne lastnine) in 1. členom (varstvo premoženja) Prvega dopolnilnega protokola k EKČP?
ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/4, 371, 371/8. ZP-1 člen 55, 55/2. ZNPPol člen 52, 52/1, 52/2.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - pripor - podaljšanje pripora - policijska pooblastila - neposredna zaznava policistov - osredotočenost suma - pravni pouk - zaseg predmeta - nedovoljen dokaz - doktrina prima facie - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sklepa
Policist je pri obdolžencu neposredno zaznal posest predmeta, ki bi ga mu bilo potrebno zaseči, vendar je temu nato sledil pouk o pravicah po 148. členu ZKP in drugem odstavku 55. člena ZP-1, zaradi česar je bil sum storitve kaznivega dejanja oziroma prekrška najkasneje od tega trenutka dalje osredotočen nanj, obdolženec pa je tedaj postal subjekt kazenskega postopka, torej nosilec temeljnih procesnih jamstev. Vrhovno sodišče je v sodbi I Ips 60183/2022 z dne 13. 3. 2025 že presojalo vprašanje dometa policijskih pooblastil po 51. in 52. členu ZNPPol ter zavzelo stališča, da ta veljajo le do trenutka osredotočenosti suma. Od tega trenutka dalje bi tako lahko policisti predmete v obdolženčevi posesti pridobili le na dva načina, bodisi z osumljenčevo prostovoljno izročitvijo bodisi na podlagi odredbe sodišča za osebno ali hišno preiskavo.