redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zavrženje tožbe – prekluzivni rok – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Uveljavljanje odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne predstavlja denarne terjatve v smislu določila 4. odstavka 204. člena ZDR, saj je vezano na izpodbijanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v prekluzivnih rokih iz 3. odstavka 204. člena ZDR.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – ukinitev delovnega mesta – sodno varstvo – prostovoljna nagrada za uspešnost – porodniški dopust – trpinčenje na delovnem mestu – varovanje dostojanstva delavca pri delu
Sprememba organizacije dela, tako da se ukine vodilno delovno mesto, pri čemer del nalog prevzame predsednik uprave, del nalog pa se opravlja na hierarhično nižjem delovnem mestu svetovalca, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe prve alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
odpravnina – regres za letni dopust – nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - zamudna sodba
Tožnik letnega dopusta v posameznih letih ni izkoristil, razlogi za neizkoriščen letni dopust pa so na strani tožene stranke, saj mu koriščenja dopusta ni omogočila, kar pomeni, da dopust ni bil izkoriščen iz razlogov, ki jih je zakrivila tožena stranka. Glede na navedeno je tožnikov zahtevek iz naslova plačila nadomestila za neizkoriščen letni dopust utemeljen.
ZDSS-1 člen 28, 28/4. ZPP člen 183, 183/3282, 282/5. OZ člen 311, 364. ZDR člen 42.
plača - povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo - odločanje na podlagi stanja spisa – pobotni ugovor – stvarna pristojnost – pripoznava dolga – obveznost plačila
Kadar ne obstajajo materialnopravne predpostavke za pobot, sodišče o njegovi zavrnitvi ne odloči v izreku, pač pa v izreku le ugodi tožbenemu zahtevku tožnika, razloge za zavrnitev pobotnega ugovora pa navede v obrazložitvi sodbe.
sprememba tožbe – sklepčnost predloga za spremembo tožbe
V predlogu za spremembo tožbe tožeča stranka ni navedla prav nobenih konkretnih dejstev, ki bi to spremembo utemeljevala, niti ni priložila dokazov. Navedba relevantnih dejstev pa je seveda obvezna sestavina (tudi) predloga za spremembo tožbe. Ker takšnih trditev sploh ni bilo, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno tožečo stranko pozivati k dopolnitvi (neobstoječih trditev).
nadomestilo plače - regres za letni dopust - sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - odpoved pravici - samostojni podjetnik - izbris iz registra
Okoliščina, da je bil toženec kot samostojni podjetnik posameznik izbrisan iz sodnega registra, ne vpliva na njegovo legitimacijo v individualnem delovnem sporu, saj gre v vsakem primeru za fizično osebo, ki za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem.
Odpoved pravici, ki je zakonsko določena in ki je osnova za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja kot javnih dajatev, s katerimi se zbirajo sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb (pravici do regresa za letni dopust in do nadomestila plače v času upravičene odsotnosti od dela), ni veljavna, če zakon takšne možnosti posebej ne dopušča.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – soprispevek – odmera višine odškodnine – pravice in dolžnosti delavcev
Tožnik se je poškodoval pri opravljanju svojega dela, ko je z električno palico usmerjal konja v boks, kjer naj bi bil usmrčen, pri čemer ga je le-ta z zadnjo nogo močno brcnil v desno roko in ga poškodoval. Tožnik ni bil seznanjen s pravilnim opravljanjem dela, saj tožena stranka ni dokazala, da bi tožnika napotila na teoretično in praktično usposabljanje in preizkus usposobljenosti za varno delo, niti ni dokazala, da ga je za konkretno delo kako drugače ustrezno usposobila. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da tožnik k škodnemu dogodku ni prispeval.
OZ člen 131, 131/1. ZT-1 člen 2. ZVZD člen 5, 6. ZZasV člen 59.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu – trgovinska dejavnost – varovanje
Tožnica (trgovka) od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi telesne poškodbe, ki ji je nastala pri preprečitvi tatvine v trgovini. Pri opravljanju trgovinske dejavnosti tveganje za nastanek škode ni večje od običajnega in pri njej nevarnosti ne presegajo tistih, ki so jim ljudje izpostavljeni pri običajnih vsakodnevnih opravilih. Delo trgovke in blagajničarke, ki opravlja delo v okviru te dejavnosti ni nevarno delo, zaradi katerega bi bila tožnica izpostavljena večjim nevarnostim od običajnih.
Veljavni predpisi ne dajejo podlage za sklepanje, da bi opravljanje trgovinske dejavnosti, kljub dejstvu, da prodajalke vsakodnevno prihajajo v stik s strankami, med katerimi je tudi nezanemarljiv odstotek tatov, delodajalcu (trgovskemu podjetju) narekovalo posebno varovanje. Zato delodajalcu ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti.
odškodnina - plačilo razlike v plači – direktor – razveljavitev razpisa za delovno mesto direktorja – napaka pri izbiri – nemožnost izpolnitve za katero stranka odgovarja
Tožnica je bila izbrana na funkcijo direktorice in je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za opravljanje funkcije direktorice. Po pravnomočni sodni odločitvi, v kateri je bilo ugotovljeno, da tožnica ni izpolnjevala vseh razpisnih pogojev, je tožnica s toženo stranko sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec direktorja. V tem sporu zahteva plačilo iz naslova razlike v plači kot odškodnino med plačo, ki jo je prejemala za delovno mesto direktorica in podpisano pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec direktorja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnici odškodnina po določilu tretjega odstavka 117. člena OZ ne pripada. Tožena stranka je namreč pokazala vso potrebno skrbnost in ji ni mogoče očitati najmanjše krivde za napako pri izbiri tožnice kot direktorice.
ZGD-1 člen 268. ZGD člen 250. OZ člen 3, 82. ZDR člen 72.
odpravnina - razrešitev člana uprave - imenovanje in odpoklic uprave - prosto urejanje obligacijskih razmerij - uporaba določil in razlaga spornih določil - razlaga pogodb - poslovodna oseba
Ker gre za pogodbeno dogovorjeno pravico do odpravnine člana uprave v pogodbi pa med utemeljenimi razlogi za odpoklic, zaradi katerih članu uprave odpravnina ne pripada, ni naveden tudi poslovno - ekonomski razlog, je tožnik do odpravnine upravičen.
Po izbrisu odločb o prej storjenih prekrških storilec velja za osebo, ki še ni bila spoznana za odgovorno storitve prekrška, čeprav v določbi 205. člena ZP-1 to ni izrecno navedeno, zato pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče upoštevati v letu 2003 storilcu izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj so od takrat do dneva storitve ponovnega prekrška potekla več kot tri leta.
delno plačilo – delni umik predloga za izvršbo – ustavitev izvršbe
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo le, da se izvršba ustavi za plačani znesek, stvar nadaljnjega postopka pa je, ali bi sodišče prve stopnje štelo, da je terjatev v celoti poplačana in izvršbo ustavilo.
vrnitev preveč plačane sodne takse - umik tožbe – narok za glavno obravnavo
ZST-1 v tarifni številki 1112 ne veže plačila nižje takse po količniku 1,00 na dejstvo, ali je sodišče prve stopnje opravilo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, pač pa na to, ali je sodišče prve stopnje razpisalo narok za glavno obravnavo, preden je bila tožba umaknjena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – utemeljen razlog
Tožnikov verbalni in fizični napad na sodelavca predstavlja (naklepno) hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in s tem utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076404
ZPP člen 155, 243, 243/4, 458, 458/1. OZ člen 243, 243/4, 468, 468/2. Odvetniška tarifa tarifna številka 39.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – odškodninska odgovornost – stroški postopka – potrebni stroški – potni stroški odvetnika – odvetnik izven območja sodišča – poročilo stranki – konferenca s stranko
Ob upoštevanju dejstva, da ima tožena stranka sedež na območju sodišča in je angažirala odvetnika izven tega območja, pri tem pa ne gre za zahtevnejši primer ali zadevo zaupnejše narave, stroški nastali iz naslova odsotnosti odvetnika iz pisarne v času poti in potni stroški niso potrebni stroški.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki neutemeljeno priznalo tudi stroške konference s stranko in končnega poročila stranki, saj ne gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih postavkah odvetniškega zastopanja.
OZ člen 247. ZPP člen 449, 458, 458/2, 480, 481, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti – pogodbena kazen – zamuda – novo sojenje – nova dejstva in novi dokazi
Tožeča stranka je v novem sojenju na glavni obravnavi podala zatrjevani ugovor prekluzije uveljavljanja pogodbene kazni, vendar pa 2. odst. 458. čl. v zvezi s 480. čl. ZPP izrecno določa, da v novem sojenju ne velja določba 2. odst. 362. čl. ZPP, po kateri smejo na prvem naroku nove glavne obravnave stranke navajati nova dejstva in nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti.
ZSDP člen 4, 38, 39, 40, 41, 43. ZUTPG člen 1, 2, 3, 3/1, 9/6.
nadomestilo za nego otroka – odmera – najvišja odmera
Ker je višina nadomestila za nego in varstvo otroka omejena na 2,5-kratnik vrednosti povprečne plače v RS, veljavne na dan 31. 12. 2006, z uskladitvami, se tožnici, katere 100 % osnova za odmero nadomestila (to je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za starševski dopust) presega zgornjo mejo bruto nadomestila, odmeri v 2,5-kratniku vrednosti povprečne plače v RS, veljavne na dan 31. 12. 2006, z uskladitvami. Tožbeni zahtevek na odmero v višini 100 % osnove je zato neutemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070216
ZASP člen 130, 130/1,158, 158/1,159, 159/4, 168, 168/2, 168/3. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4.
neupravičena obogatitev – civilna kazen – zapadlost obveznosti do konca glavne obravnave – naložitev dajatvene obveznosti sporočanja podatkov – posledice kršitve avtorske pravice
Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
Sodišče lahko stranki naloži, da opravi določeno dejanje le takrat, ko je ta obveznost zapadla do konca glavne obravnave. Obveznost mesečnega poročanja v bodoče pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla.
Tožba se v delu, ki se nanaša na razveljavitev razpisa za prosto delovno mesto podsekretarja v projektni enoti in da se toženi stranki naloži ponovna izvedba celotnega postopka, zavrže, saj za takšen zahtevek tožnika kot neizbranega kandidata ZDR ne predvideva sodnega varstva. V skladu z določbo petega odstavka 204. člena ZDR je neizbranemu kandidatu dopuščeno sodno varstvo le v primeru, če takšen kandidat meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije. Sodno varstvo lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 171/1. ZVZD člena 5, 9.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – soprispevek – nezgoda na smučišču – zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
Pri ugotavljanju tožnikovega soprispevka je treba tehtati na eni strani krivdno odgovornost prve toženke, ker ni izvajala vseh potrebnih ukrepov za varnost tožnika pri opravljanju svojega dela (kljub temu da je dopuščala, da so se vzdrževalci do naprav pripeljali na smučeh, ni ocenila tveganj, ki nastanejo pri uporabi smučarske opreme), ter na drugi strani pomen in težo tožnikovega nepremišljenega ravnanja (odprt ali slabo zaprt smučarski čevelj), s katerim se je izpostavil nevarnosti, da pride do nezgode in s katerim je po presoji pritožbenega sodišča prispeval k nastanku škode. Ob upoštevanju navedenega, pravilna uporaba materialnega prava narekuje takšno razmejitev odgovornosti, po kateri je pretežni del, to je sedemdeset odstotkov na strani prve toženke, na tožnikovi strani pa je trideset odstotkov odgovornosti za nastalo škodo.