ZPP člen 208, 208/1, 270, 270/3, 333, 333/1, 363, 363/1. ZFPPIPP člen 301.
poziv na prevzem pravde – dopustitev pritožbe – zavrženje pritožbe – sklep procesnega vodstva – nadaljevanje prekinjenega postopka
Poziv sodišča prve stopnje na prevzem pravde po prvem odstavku 208. člena ZPP ni sklep, četudi je vsebovan v izreku sklepa o prekinitvi postopka. Glede na navedeno ni pravilno stališče pritožnika, da je obravnavana pritožba dovoljena.
Ob sicer pomanjkljivi zakonski ureditvi, se pri ugotavljanju uspeha strank v individualnem delovnem sporu, kljub spremembi tožbe (višanju tožbenega zahtevka), upošteva vrednost spornega predmeta glede katerega se je vodil pretežni del postopka.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 42, 42/1, 42/1-6, 42/3. ZPIZ člen 43, 46, 46/1, 46/1-3, 46/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZDSS-1 člen 61, 62. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije (1983) člen 19. Zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (1990) člen 5, 5/1.
pokojninska osnova – trgovinski boni – prejemek v naravi
Trgovinski boni se kot prejemek v naravi vštejejo v pokojninsko osnovo pod pogojem, da so del plače in da so od njih plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker sodišče ni ugotovilo, ali so bili prispevki od trgovinskih bonov, ki so bili tožniku plačani kot del plače, plačani v stečajnem postopku zoper tožnikovega delodajalca in v kakšnem obsegu, je dejansko stanje glede pogoja plačila prispevkov ostalo nerazjasnjeno.
Po določilih Splošnih pogojev se odbitna franšiza oziroma soudeležba zavarovanca odšteje od dajatve zavarovalnice pred odbitkom soudeležbe, dajatev zavarovalnice pa znaša največ toliko, kolikor znaša zavarovalna vsota, saj Splošni pogoji tudi določajo, da mora zavarovalnica plačati obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vsote. Zato se v primeru, ko dejanska skupna škoda presega višino zavarovalne vsote, odbitna franšiza odšteje od zavarovalne vsote.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 171/1. ZVZD člena 5, 9.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – soprispevek – nezgoda na smučišču – zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
Pri ugotavljanju tožnikovega soprispevka je treba tehtati na eni strani krivdno odgovornost prve toženke, ker ni izvajala vseh potrebnih ukrepov za varnost tožnika pri opravljanju svojega dela (kljub temu da je dopuščala, da so se vzdrževalci do naprav pripeljali na smučeh, ni ocenila tveganj, ki nastanejo pri uporabi smučarske opreme), ter na drugi strani pomen in težo tožnikovega nepremišljenega ravnanja (odprt ali slabo zaprt smučarski čevelj), s katerim se je izpostavil nevarnosti, da pride do nezgode in s katerim je po presoji pritožbenega sodišča prispeval k nastanku škode. Ob upoštevanju navedenega, pravilna uporaba materialnega prava narekuje takšno razmejitev odgovornosti, po kateri je pretežni del, to je sedemdeset odstotkov na strani prve toženke, na tožnikovi strani pa je trideset odstotkov odgovornosti za nastalo škodo.
ZGD-1 člen 300, 395, 395/1, 395/1-2. ZPP člen 214.
sklic skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine - vpliv kršitve na veljavnost sklepa - pogoji za prijavo in udeležbo na skupščini - sklicevanje na določila statuta - objava predloga delničarja - odrek pravice do glasovanja
Presoja (ne)izpodbojnosti skupščinskih sklepov terja odgovor na vprašanje, ali je bil pri sprejetju spornih sklepov kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa, npr. ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina (2. točka prvega odstavka 395. člena ZGD-1). Tudi v primeru, če bi se štelo, da je bilo tožniku glasovanje z vsemi prijavljenimi glasovi neutemeljeno oz. nezakonito onemogočeno, tožnik s tožbenim zahtevkom ne bi mogel uspeti, ker ni niti zatrjeval, da je (in kako je) takšna kršitev vplivala na veljavnost sklepov (kar je pogoj izpodbojnost po že citirani določbi 395. člena ZGD-1).
ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 33, 203, 203/1, 228. ZMEPIZ člen 47, 47/4, 48, 48/2, 50, 50/1.
lastnost zavarovanca – samozaposlena oseba
Tožnik ima lastnost zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 kot samozaposlena oseba od 1. 1. 2002 dalje, za obdobje od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 pa je potrebno najprej ugotoviti, ali je v tem obdobju njegova osnova dosegla najmanj znesek minimalne plače, saj se le v tem primeru v obvezno zavarovanje vključi kot samozaposlena oseba.
Tožnik je v bivalnem prostoru pil pivo, s čimer je kršil hišni red, ki prepoveduje vnašanje in uživanje alkohola v bivalno namestitvenih prostorih, kar je težja kršitev vojaške discipline, ki jo ZObr v 6. točki četrtega odstavka 57. člena opredeljuje kot odklonitev, neizvršitev ali nepopolno izvršitev sprejetega akta vodenja ali poveljevanja, za katera je bila tožniku utemeljeno izrečena denarna kazen v višini 5% mesečne plače.
ZDR člen 7, 7/2, 159, 159/1, 160. ZRSin člen 7, 9, 9/1. ZKolP člen 5, 5/1, 11, 11/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 3.
Pravico tožnice – novinarke do letnega dopusta je potrebno presojati glede na določbe KPPN, četudi za njo in toženo stranko veljata poleg KPPN še KPČIZKD in PKP, ker so določbe KPPN za delavca (tožnico) najbolj ugodne. To izhaja iz (smiselnega) upoštevanja načela hierarhije kolektivnih pogodb, kot je določeno s 5. členom ZKolP.
Dni rekreaktivnega oddiha ni mogoče všteti v letni dopust, ampak gre pri rekreativnem oddihu za pravico delavca, ki je določena za novinarje po KPPN.
Delavec izdaje novega obvestila o višini letnega dopusta od delodajalca ne more zahtevati, lahko zahteva le ugotovitev nezakonitosti obvestila, ki je bilo izdano, in priznanje določenega števila dni letnega dopusta. Zato je treba tožbeni zahtevek za izdajo novega obvestila zavrniti.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 209, 209/1, 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja – ponareditev ali uničenje poslovnih listin – opis dejanja – pravna kvalifikacija
Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč na opis dejanja, ki mora biti takšen, da iz njega izhajajo znaki kaznivega dejanja.
URS člen 33, 34, 50, 74. OZ člen 3, 37, 59, 59/3, 63, 1053. SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 72, 72/2, 72/3, 80, 337, 337/1. ZN člen 4. ZIZ člen 20a, 21, 71.
najemna pogodba za določen čas v notarski obliki – dopustnost neposredne izvršljivosti notarskega zapisa – izpraznitev stanovanja – procesna sposobnost strank -
Ker sta stranki sklepali najemno pogodbo za določen čas, je bila (sedaj sporna) dolžnost dolžnika po izpraznitvi stanovanja odvisna zgolj in samo od nastopa razveznega roka, tj. preteka dogovorjenih šestih mesecev (63. v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena OZ). Gre za pogodbeno formulacijo, ki se nanaša na nastop bodočega, objektivno gotovega dejstva – potek (relativno kratkega) časa – in je kot taka v tolikšni meri nesporna, da je za njeno uveljavitev možna opredelitev neposredne izvršljivosti.
OZ člen 247. ZPP člen 449, 458, 458/2, 480, 481, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti – pogodbena kazen – zamuda – novo sojenje – nova dejstva in novi dokazi
Tožeča stranka je v novem sojenju na glavni obravnavi podala zatrjevani ugovor prekluzije uveljavljanja pogodbene kazni, vendar pa 2. odst. 458. čl. v zvezi s 480. čl. ZPP izrecno določa, da v novem sojenju ne velja določba 2. odst. 362. čl. ZPP, po kateri smejo na prvem naroku nove glavne obravnave stranke navajati nova dejstva in nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 22, 25. ZMEPIZ člen 49, 49/4.
lastnost zavarovanca – samozaposleni zavarovanci – sprememba podlage zavarovanja za nazaj
Ker je bila tožnica, ko se je kot družbenica in poslovodna oseba vpisala v poslovni register, že zavarovana kot prejemnica denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, torej na podlagi 22. člena ZPIZ-1, ves čas zavarovanja po tej podlagi, nima lastnosti zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, po katerem se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazna ocena
Tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. V izpodbijani izredni odpovedi je namreč tožniku neutemeljeno očitala, da kot vodja vrtnega centra po seznanitvi z dogodkom (da je delavec po zaključku popoldanske izmene prikril blagajniški manjko) ni sprejel nikakršnih ukrepov, s čimer naj bi preprečil, da bi razčistili dejansko stanje dogodka (očitala mu je zlasti, da ni obvestil ne delodajalca, ne policije, da ni zaščitil videoposnetka nadzorne kamere, da od delavca ni sprejel ponudbe o poravnavi škode, prav tako tega ni premestil na drugo delovno mesto).
vračilo preveč izplačane plače - zamudna sodba – neupravičena obogatitev
Tožnik v mesecu maju ni delal 20 delovnih dni, za kar je prejel plačilo, zato do plače in povračila stroškov prehrane ni bil upravičen (do izplačila le-tega je prišlo, ker se odsotnost evidentira in poračuna šele pri plači za naslednji mesec). Znesek je dolžan vrniti skladno s 1. odstavkom 190. člena OZ.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1, 366. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.
sodnik pristojnega sodišča – višji pravosodni svetovalec
Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je izdala višja pravosodna svetovalka, pri čemer pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi moral o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (oziroma o ugovoru po izteku roka) odločati sodnik posameznik pristojnega sodišča prve stopnje.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3. ZPP člen 343, 343/1, 352. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7-2.
nagrada stečajnega upravitelja – osnova za izračun nadomestila – nagrada od razdelitvene mase – najboljši pogoji za poplačilo upnikov – pravni interes – zavrženje pritožbe
Ureditev, po kateri stečajnemu upravitelju pripada nagrada od razdelitvene, ne pa vnovčene stečajne mase, sili stečajnega upravitelja k skrajnemu spoštovanju enega temeljnih načel stečajnega postopka, to je zagotavljanje najboljših pogojev za poplačilo upnikov.