ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3. ZPP člen 343, 343/1, 352. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7-2.
nagrada stečajnega upravitelja – osnova za izračun nadomestila – nagrada od razdelitvene mase – najboljši pogoji za poplačilo upnikov – pravni interes – zavrženje pritožbe
Ureditev, po kateri stečajnemu upravitelju pripada nagrada od razdelitvene, ne pa vnovčene stečajne mase, sili stečajnega upravitelja k skrajnemu spoštovanju enega temeljnih načel stečajnega postopka, to je zagotavljanje najboljših pogojev za poplačilo upnikov.
URS člen 26. ZPIZ-1 člen 276, 276/1. OZ člen 131, 148, 148/1. ZOR člen 154, 172, 172. ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 212.
odškodnina
Čeprav so bile v sodnem postopku zavrnilne odločbe toženca odpravljene in je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo lažje delovno mesto, ni podana odškodninska odgovornost toženca za zatrjevano premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ker mu ni mogoče očitati, da je ravnal malomarno z nezadostno mero strokovne skrbnosti in da je napravil strokovno napako. Zavrnilne odločbe so temeljile na izvedenskih mnenjih invalidskih komisij, le-ta pa na razpoložljivi medicinskih in delovni dokumentaciji.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo – plačilni nalog
Glede na ureditev v 17. čl. Uredbe ES o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov št. 805/2004 so minimalni standardi za postopke v nespornih zadevah upoštevani takrat, ko (aplicirano na konkreten primer) so zapisi v sklepu o plačilnem nalogu jasni v tolikšni meri, da bi bila tožena stranka, v kolikor bi se po njih ravnala, lahko uspešna s pravnim sredstvom zoper izdani plačilni nalog, če bi ga uveljavljala, in ali so jasno in konkretno navedene posledice neuveljavljanja pravnega sredstva zoper izdani plačilni nalog.
URS člen 8, 153, 153/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino člen 20, 22. ZPIZ-1 člen 157.
sorazmerni del starostne pokojnine
Tožnik ima pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino od uveljavitve Sporazuma dalje (1. 7. 2008), saj je pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela uveljavil šele s seštevanjem dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini. Tožbeni zahtevek, da se mu prizna sorazmerni del starostne pokojnine vse od 1. 6. 2003 dalje, ko se je upokojil v Bosni in Hercegovini, je neutemeljen.
ZZVZZ člen 28, 29, 29/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
nadomestilo – bolniški stalež
Ker bi tožnica po dokončnosti odločbe, s katero je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do dela v polovičnem delovnem času, lahko delala le štiri ure dnevno, je toženec tožničino začasno nezmožnost za delo ugotavljal le za štiri ure dnevno, zato ji nadomestilo zaradi začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni pripada le za štiri ure. Za preostale štiri ure, za katere je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da je popolnoma nezmožna za delo, in je bila tudi v zavarovanje prijavljena le za štiri ure, pa ima pravico do delne invalidske pokojnine. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja nadomestilo plače zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni za poln delovni čas.
Čeprav prvi odstavek 131. člena ZDR izrecno ne določa, da se delavec regresu za letni dopust ne more odpovedati, iz njegovega besedila vendarle ne izhaja, da bi se mu bilo mogoče odpovedati. Iz same vsebine navedene pravice in dejstva, da je zakonodajalec to predpisal kot dolžnost delodajalca s samim zakonom, izhaja, da se tej pravici delavec ne more odpovedati, saj bi bilo navedeno v nasprotju s smislom te zakonsko določene pravice.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 209, 209/1, 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja – ponareditev ali uničenje poslovnih listin – opis dejanja – pravna kvalifikacija
Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč na opis dejanja, ki mora biti takšen, da iz njega izhajajo znaki kaznivega dejanja.
OZ člen 247, 251, 251/5, 480. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZVKSES člen 4, 4/1, 4/1-3, 19.
pogodbena kazen za zamudo – ustreznost izjave o pridržanju pravice zahtevati pogodbeno kazen – preplačilo kupnine – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Plačilo pogodbene kazni zaradi zatrjevane zamude z izročitvijo nepremičnine. Zapis omenjene zakonske določbe dejansko določa domnevo, da se je pogodbi zvesta stranka odpovedala pravici do pogodbene kazni s tem, ko je sprejela izpolnitev obveznosti. Pridržana izjava v zvezi s pogodbeno kaznijo mora biti zato po vsebini takšna, ki to domnevo o odpovedi izpodbija, kar sporna izjava tožnice vsekakor je. V predmetni zadevi je z ozirom na dejstvo, da je bila predmetna prodajna pogodba sklenjena med gospodarskima subjektoma, uporabljena pravilna pravna podlaga (določbe OZ) in ne pridejo v poštev določbe Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (v nadaljevanju ZVKSES). 19. člen omenjenega zakona, na katerega se sklicuje pritožnica, je namreč umeščen v njegovo drugo poglavje, ki se glede na jasno določbo 3. točke prvega odstavka 4. člena uporablja za prodajne pogodbe, v katerih ima kupec položaj končnega kupca po tem zakonu in položaj potrošnika po Zakonu o varstvu potrošnikov. Tožnica tega položaja kot gospodarski subjekt nima.
Za odločitev ni pomembno, ali je prodajalec (prva tožena stranka) obvestil kupca (drugo toženo stranko), da je bil predkupni upravičenec (tožnici) seznanjen s predkupno pravico, pač pa, ali je predkupni upravičenec imel objektivno možnost skladno z zakonom izjaviti, da bo predkupno upravičenje izkoristil.
Ustna seznanitev tožnic s splošno namero prve tožene stranke po prodaji dela nepremičnine, četudi je bila višina kupnine že znana in ne da bi bili tožnicama znani drugi pogoji prodaje, ne predstavlja zakonsko predpisane ponudbe ne po obliki in ne po vsebini.
nakup kmetijskega zemljišča – nevednost kupca glede statusa zemljišča – priposestvovanje – dobra vera
Bistveno je, kakšen status je sporno zemljišče imelo ob sklenitvi prodajne pogodbe, takrat pa je to nesporno bilo kmetijsko zemljišče. Ni pravno odločilna dobra vera kupca oziroma njegova nevednost, da gre za kmetijsko zemljišče, prav tako ne okoliščina, da je šlo le za 160 m2 od 5.173 m2, nerelevantno pa je tudi dejstvo, da toženka zemljišča ni uporabljala v kmetijske obdelovalne namene.
Ob dejstvu, da sporna prodajna pogodba sploh ni vsebovala zemljiškoknjižnega dovolila, je sodišče prve stopnje povsem upravičeno podvomilo v njegovo dobrovernost,
tožba na izpraznitev stanovanja – aktivna legitimacija – tožnik kot lastnik stanovanja – lastninska pravica v pričakovanju
Kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa so v spornem (relativnem) razmerju do toženke na tožnico že prešla lastninskopravna upravičenja, zaradi katerih v tem okviru uživa tudi polno varstvo pred toženkinim posegom v njeno pravico imeti stanovanje v posesti (vrnitveni zahtevek).
ZOdvT člen 15, 16, 19. ZOdvT tarifna številka 1110, 1112, 3100. ZPP člen 163, 163/1.
pravdni stroški – odvetniška tarifa – ponovljen postopek – nagrada za narok v ponovljenem postopku – nagrada za postopek – nagrada za sporazum
Nagrada za sporazum po tar. št. 1110 ZOdvT nastane v primeru, ko je odvetnik zaslužen za prekinitev spora ali odpravo negotovosti strank glede pravnega razmerja tako, da se sklene pogodba. Pomembno pri tem torej je, da se spor v posledici sodelovanja odvetnika prekine. Ne zadostuje zgolj prizadevanje.
Odvetnik bo dobil del nagrade za (nov) postopek samo v primeru, če bo vrednost predmeta obravnavanja v ponovljenem postopku višja.
Odvetnik je upravičen do nagrade za (en) narok tudi v ponovljenem postopku.
razlaga pogodb – razlagalna pravila – razlaga splošnih pogojev nezgodnega zavarovanja in tabele invalidnosti
Če pogodbenika pogodbo ali njena posamezna določila različno razlagata, mora sodišče vsebino pogodbe ali posameznih določil ugotavljati v okviru trditev in dokaznih predlogov, ki jih stranki v zvezi z materialno podlago podajata. Če teh trditev in dokaznih predlogov ni, se pogodbena določila uporabijo tako, kot se glasijo; v primeru nejasnosti se uporabijo razlagalna pravila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – malomarno ravnanje
Tožnik je z izdajo otroške vozovnice potnici kršil navodila pri uporabi kasirne naprave na avtobusu. Kljub navedenemu ni ravnal malomarno, saj je bil pod stresom. Prav tako tožnik ni imel razloga si prisvojiti inkasa v zvezi s sporno vozovnico, saj je na postaji opazil kontrolorja, zato ni bilo v njegovem namenu, da bi takrat izdal napačno vozovnico. Z ozirom na navedeno tožena stranka razloga iz določbe druge alinee prvega odstavka 111. člena ZDR ni dokazala, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
bolniški stalež – nevšečnosti med zdravljenjem – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Bolniški stalež sam po sebi namreč ni okoliščina, ki utemeljuje odškodnino. Šele če bi tožnica zatrjevala neugodje zaradi staleža (npr. nevšečnosti pri delodajalcu...), bi bil bolniški stalež lahko pravno pomembno dejstvo pri določitvi odškodnine.
spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža – obstoj in vrednost darila – obračunska vrednost zapuščine – velikost dednih deležev – vračunanje darila zakonitemu dediču – dediči kot nujni sosporniki
Materialnopravni učinek pravde, v kateri gre za spor o obstoju ali obsegu oziroma vrednosti darila, ni enak učinku pravde zaradi vračila darila v zapuščino. Od ugotovitve in vrednosti obstoja je odvisna višina obračunske vrednosti zapuščine, od katere bo zapuščinsko sodišče lahko izračunalo zakonite dedne deleže posameznih nujnih dedičev in njihove nujne deleže.
V primeru pravde zaradi ugotovitve obstoja darila so vsi dediči nujni sosporniki.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje na spremenjenost okoliščin je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatkih o odločilnih okoliščinah v času prejšnje določitve preživnine. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja spremenjenih razmer pogojuje ponovno ugotavljanje vseh pravnorelevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti.
Pri oprostitvi je stranka prosta plačila sodne takse, medtem ko se pri odlogu obveznost plačila le odloži predvidoma do konca postopka. To pa pomeni, da stranka ni prosta obveznosti plačila sodne takse.
Glede na navedeno razliko med oprostitvijo in odlogom plačila sodne takse so tudi pogoji za odlog plačila sodne takse drugačni od pogojev za oprostitev plačila sodne takse.
ZFPPIPP člen 233, 233/3, 233/5, 383, 383a, 383a/6. ZBPP člen 11, 11/1, 24, 24/1, 24/1-1.
začetek postopka osebnega stečaja – predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – dokončnost odločbe o brezplačni pravni pomoči – prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Zmotno je pritožbeno stališče dolžnice, da bi moralo prvostopenjsko sodišče z odločitvijo o začetku postopka osebnega stečaja čakati na dokončnost odločbe o njeni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj za tako postopanje prvostopenjsko sodišče nima podlage v določbah ZFPPIPP. Če pa bo dolžnica v sproženem upravnem sporu uspela, kljub sedaj izpodbijani odločitvi prvostopenjskega sodišča v ZFPPIPP ni nobene ovire, da ne bi vložila novega predloga za začetek postopka osebnega stečaja. Kot izhaja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena v zvezi s prvim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, je namreč prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči mogoče vložiti tudi že pred začetkom sodnega postopka.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068780
SPZ člen 73, 75, 83. ZPP člen 154, 154/2, 185, 185/2.
sosedsko pravo – prepoved medsebojnega vznemirjanja – prepovedana imisija – pravica odstraniti veje sosedovega drevesa – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – razlogi o odločilnih dejstvih – stroški postopka
Obveznost toženke za znižanje krošenj orehovih dreves ima podlago v določbah 73. in 75. člena SPZ ter določbi 83. člena SPZ, ki jih je smiselno uporabiti v primeru negatorne tožbe med pravdnima strankama kot lastnikoma sosednjih nepremičnin. Navedene določbe sicer urejajo direktne imisije oziroma poseganja v sosednjo nepremičnino, a iz njih sledi, kakšno naj bi bilo razumno ravnanje v okvirih sosedskega prava in prepovedi medsebojnega vznemirjanja ter prepovedanih imisij.