Stranka se svojemu trditvenemu bremenu ne more izogniti s predložitvijo dokazov, saj sodišče ni dolžno, niti upravičeno, manjkajoče trditve stranke iskati v predloženih dokazih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0073869
OZ člen 131, 177.
kršitev pravice do zasebnosti – poseg v čast in dobro ime – namen zaničevanja – pravica do svobode izražanja – objava sodbe – plačilo odškodnine
Učinkovito zagotavljanje pravice do svobode izražanja se navzlic mejam, ki jih tej pravici zarisujejo pravice drugih, izključuje s pristopom, ki bi pisca ali govorca preko razumnih meja (tj. pikolovsko) omejeval zgolj zaradi ene izmed možnih razlag besednega sporočila. Ob razmejitvi med pravico do svobode izražanja in katero izmed pojavnih oblik splošne osebnostne pravice (pravica do zasebnosti, pravica do lastne podobe, čast in dobro ime itd.) je zato treba upoštevati celovit, povprečen in osrednji pomen izjavljenega besedila.
Ne glede na to, da je bila tožnica (sicer inšpektorica) v spornem članku označena s polnim imenom in priimkom, ne gre za protipraven poseg v njeno pravico do zasebnosti in do časti in dobrega imena. Tožnica je bila namreč omenjena le kot oseba, zoper katero je bila podana kazenska ovadba, iz naslova in besedila članka pa je razvidno, da je bil cilj le opozoriti na spor med davčno upravo in drugim inšpektorjem. Da bi lahko kdo razumel sporen zapis v članku kot žaljiv, bi morala biti sporna stavka povsem iztrgana iz konteksta.
bolniški stalež – nevšečnosti med zdravljenjem – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Bolniški stalež sam po sebi namreč ni okoliščina, ki utemeljuje odškodnino. Šele če bi tožnica zatrjevala neugodje zaradi staleža (npr. nevšečnosti pri delodajalcu...), bi bil bolniški stalež lahko pravno pomembno dejstvo pri določitvi odškodnine.
tožba na izpraznitev stanovanja – aktivna legitimacija – tožnik kot lastnik stanovanja – lastninska pravica v pričakovanju
Kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa so v spornem (relativnem) razmerju do toženke na tožnico že prešla lastninskopravna upravičenja, zaradi katerih v tem okviru uživa tudi polno varstvo pred toženkinim posegom v njeno pravico imeti stanovanje v posesti (vrnitveni zahtevek).
svoboda govora – interes javnosti – osebnostne pravice – okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe – dolžna skrbnost novinarja – trditveno in dokazno breme
Drži sicer, da naslov članka vsebuje ostro kritiko, saj namiguje, da je prav tožnica tista, ki je ukradla navigacijsko napravo, vendar pa se mora naslov članka v konkretnem primeru presojati ob upoštevanju besedila podnaslova in celotnega teksta tega članka. Že podnaslov članka tako izloča možnost razlage, da je prav tožnica storila kaznivo dejanje tatvine, članek kot celota (zlasti s predstavitvijo stališča tožnice) pa pušča povprečnemu bralcu prostor za kritično oceno o tem, kaj se je z navigacijsko napravo dejansko dogajalo.
pravočasno plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - začetek teka roka roka za plačilo sodne takse
Rok plačila, določen v plačilnem nalogu, začne v primeru, ko je zoper plačilni nalog vložen ugovor, teči šele, ko je stranka seznanjena s pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi ugovora in s tem s pravilnostjo plačilnega naloga.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068780
SPZ člen 73, 75, 83. ZPP člen 154, 154/2, 185, 185/2.
sosedsko pravo – prepoved medsebojnega vznemirjanja – prepovedana imisija – pravica odstraniti veje sosedovega drevesa – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – razlogi o odločilnih dejstvih – stroški postopka
Obveznost toženke za znižanje krošenj orehovih dreves ima podlago v določbah 73. in 75. člena SPZ ter določbi 83. člena SPZ, ki jih je smiselno uporabiti v primeru negatorne tožbe med pravdnima strankama kot lastnikoma sosednjih nepremičnin. Navedene določbe sicer urejajo direktne imisije oziroma poseganja v sosednjo nepremičnino, a iz njih sledi, kakšno naj bi bilo razumno ravnanje v okvirih sosedskega prava in prepovedi medsebojnega vznemirjanja ter prepovedanih imisij.
Stranka mora v zahtevi za izločitev sodnika navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo. Posebej velja dolžnost navesti konkretno okoliščino za odklonitveni razlog, ko stranka trdi, da je podana okoliščina, ki vzbuja dvom o sodnikovi nepristranskosti.
Samo dejstvo, da je sodnica kot odvetnica pred desetimi leti zastopala upnico iz te izvršilne zadeve pri izvensodnih pogajanjih v zvezi z odkupom solastnih deležev nepremičnin, ki so predmet tudi tega izvršilnega postopka, še ne daje podlage za dvom o njeni nepristranskosti.
Ni zakonske podlage za to, da sodišče upniku določi položitev varščine kot pogoj za nastopanje kot dražitelj oziroma ponudnik na drugi javni dražbi. Če oceni, da zakoniti zastopnik upnika zlorablja pravice, ga lahko kaznuje z izrekom denarne kazni.
Če pritožbeno sodišče razveljavi sklep o domiku, lahko odloči tudi v kakšnem obsegu se razveljavi dražbeni narok.
potni stroški – priča – plačilo potnih stroškov priči – listina – pribava listine s strani sodišča
Tožnica je okoliščine (da je pred zaslišanjem videla pričo na avtocestnem počivališču, ko se je peljala kot sopotnik v osebnem avtomobilu druge priče) zaznala neposredno pred samim narokom, na katerem je priča priglasila stroške. Na naroku je torej tožnica že imela možnost navesti zadevne okoliščine, ki je ni izkoristila, zato je pritožbeno sklicevanje nanje prepozno.
Tožnica neutemeljeno kot dokaz predlaga, da naj sodišče samo pridobi razpored služb policijske postaje, saj ni izkazala, da sama ni mogla pridobiti razporeda.
ZFPPIPP člen 59, 59/3, 59/4, 296, 296/1, 298, 298/1.
prijava terjatev – zamuda roka za prijavo terjatev – terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka – pridobitev terjatve po poteku roka za prijavo
Upnik je terjatev pridobil šele po izteku roka za prijavo, čeprav je terjatev sama nastala do začetka stečajnega postopka. Upnik je okoliščine nastanka in pridobitve prijavljene terjatve opisal v prijavi, ki so po oceni pritožbenega sodišča odločilnega pomena. ZFPPIPP posebej ne ureja takšnega izjemnega položaja, ki bi nastal neodvisno od upnika, zato take okoliščine terjajo drugačno odločitev ob morebitni analogni uporabi drugih določb ZFPPIPP, ki urejajo podobne primere.
Tožniki bi zaradi svoje dokazane pričakovalne lastninske pravice uspeli tudi v primeru, če upnik dejansko ne bi vedel (oziroma ob ustrezni skrbnosti ne bi mogel vedeti) za razpolaganja svoje dolžnice s spornimi stanovanji, ker je svojo zastavno pravico pridobil šele v izvršilnem sodnem postopku.
Dobra vera upnika, ki je pridobil hipoteko šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi (torej ne s pravnim poslom), ni pomembna. To seveda ne pomeni, da se varuje slabovernega upnika, ampak nasprotno, namreč da se niti dobroverni upnik na svojo dobro vero v takih primerih ne bo mogel uspešno sklicevati. Skrbnost tožnikov se v tem smislu pokaže kot pravno nepomembno vprašanje.
novo izvršilno sredstvo – ugovor – izvršba na nepremičnine – načelo sorazmernosti – prosta izbira sredstev izvršbe
Izvršilna sredstva oziroma predmete izbere upnik kot gospodar postopka, veljavna zakonodaja pa ne vsebuje nobenih določb o vrstnem redu izbire izvršilnih sredstev ter o omejitvi možnosti izvršbe na nepremičnine glede na vrednost vtoževane terjatve v smislu, da bi bil določen minimum višine terjatve, pri kateri bi upnik lahko predlagal izvršbo na dolžnikove nepremičnine, ali da bi upnik moral predhodno poizkusiti s kakšnim za dolžnika manj obremenjujočim izvršilnim sredstvom.
obnova postopka – sklep o denarni kazni – nedenarna terjatev - opustitev rabe – ugovor tretjega – analogija s kazenskim postopkom – restriktivna razlaga
ZIZ govori o sklepu o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, česar ni mogoče širiti na primere, ko je dolžniku naloženo plačilo denarne kazni.
Tožnik je prejemal plačo skladno s pogodbo o zaposlitvi. Do plačila stimulacije bi bil upravičen le v primeru uspešnega poslovanja tožene stranke in dobrega dela tožnika. Ker ti pogoji za plačilo stimulacije niso bili izpolnjeni, je tožnikov zahtevek za plačilo stimulacije neutemeljen.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0073826
URS člen 2. ZKZ člen 20, 22.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča – zahteva za odobritev pravnega posla – spremenjena sodna praksa – pravna varnost
Tožnik je ob vložitvi tožbe ravnal v skladu s takrat prevladujočo sodno prakso: ker ni razpolagal z listino o sklenjeni pogodbi, je v 60 dnevnem roku, ki je sicer predpisan za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla, vložil tožbo. V kolikor bi obveljala odločitev sodišča, ki je zavrnilo zahtevek zgolj iz razloga, ker ni (pravočasno) vložil zahteve za odobritev, preden je vložil tožbo, bi zaradi poteka roka tega tudi ne mogel več (upoštevaje spremenjeno stališče) zahtevati. Ostal bi torej brez pravnega varstva, kar pa ni dopustno.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno ugodilo tožbenemu zahtevku, ker ni preizkusilo izpodbijane ocene letne delovne uspešnosti tožnice (javne uslužbenke) po vsebini, zaradi česar ni imelo razlogov, da se sprejem ocene ponovno naložilo toženi stranki.
enako obravnavanje upnikov – stečajni upravitelj – razrešitev stečajnega upravitelja – zahteva o razrešitvi – izjava upravitelja – odločanje o razrešitvi – namen instituta razrešitve – vpliv upnikov na obseg stečajne mase – aktivnost upnikov v stečajnem postopku
Zaradi nepravilnega poziva upraviteljici, da se izreče o upnikovem predlogu za razrešitev, še ni začel teči prekluzivni rok za odgovor, zato tudi ni mogla priti z odgovorom v zamudo.
Namen pravnega instituta razrešitve upravitelja ni kaznovati upravitelja za kršitev njegovih obveznosti, saj so za te kršitve določene ustrezne prekrškovne sankcije, temveč je njegov namen zagotoviti nemoten tek stečajnega postopka in uresničitev interesa upnikov.
Nepravilno ravnanje upraviteljice bi bilo glede na kompleksnost upnikovih očitkov mogoče ugotoviti le tako, da bi sodišče odločalo o utemeljenosti zahtevkov, za katere upnik šteje, da so podani pa jih je upraviteljica namenoma ali iz malomarnosti spregledala. To pa ni namen stečajnega postopka. Upnik ni niti trdil pa tudi ne dokazal, da bi sam opravil kakšno od možnih aktivnosti, s katero bi lahko uresničil svoj interes.
Ker mora tožba poleg določenega zahtevka med drugim obsegati tudi dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, sodišče tožbeni zahtevek zavrne, kadar iz v tožbi navedenih navedenih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (tako imenovana nesklepčnost tožbe).
Ker je bila glavnica vrnjena, gre pri uveljavljani terjatvi za vprašanje vrnitve plodov (zasežene stvari) oziroma občasnih terjatev (obresti), ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih. Taki zahtevki pa zastarajo v treh letih od vrnitve stvari (glavnice) tako po drugem odstavku 96. člena SPZ, kolikor jih jemljemo kot plodove, oziroma po prvem odstavku 347. člena OZ (zastaranje občasnih terjatev), kolikor jih jemljemo kot občasne terjatve.
Odločanje o stroških poteka v dveh fazah, in sicer se najprej odloči o obveznosti povrnitve stroškov, nato pa sledi še njihova odmera, v okviru katere se mora sodišče opredeliti do utemeljenosti stroškovnega zahtevka po temelju in po višini. Ker je dolžnik stroške izvršitelja že plačal neposredno izvršitelju, jih dolžniku v (ponovno) plačilo sicer ne bo mogoče naložiti, kljub temu pa bo te stroške treba odmeriti kot nadaljnje izvršilne stroške, saj bodo del odločanja o končnem obračunu (poplačilu) terjatve.
Pritožnik domneve iz 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP z navedbo, da mu je bila 21. 7. 2010 po odredbi Okrožnega sodišča v Ljubljani odvzeta kompletna poslovna dokumentacija in vsi računalniki, v katerih so bili dokumenti spravljeni na trdih diskih, s čimer mu je bilo onemogočeno poslovanje, ni izpodbil. Tega ni storil niti z navedbo, da mu je bilo vse navedeno vrnjeno pred približno mesecem dni in mu je bilo s tem ponovno omogočeno poslovanje ter da sedaj ponovno poravnava svoje obveznosti. Ne drži, da je s tem dokazal, da ni trajneje nelikviden. Iz tega sledi, da je insolventen zato, ker je trajneje nelikviden.