Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik nastopil posest na sporni nepremičnini že leta 1987, bi moralo upoštevali tudi Zakon o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR)(1), ki je veljal v tem času in
ki je v drugem odstavku 28. člena določal, da pridobi dobroverni in zakoniti posestnik nepremične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, lastninsko pravico na njej po preteku desetih let. Tako je sicer pravilna odločitev, da je tožnik pridobil lastninsko pravico na predmetni nepremičnini na originaren način na podlagi zakona, s priposestvovanjem po izteku desetih let (43. člen SPZ v zvezi s drugim odstavkom 28. člena ZTLR), vendar že leta 1997 in ne šele z dnem 1. 1. 2003, ko je v veljavo stopil SPZ, saj se je priposestvovalna doba iztekla pred uveljavitvijo navedenega zakona in je zato tožnik upoštevajoč prvi odstavek 266. člena SPZ svojo lastninsko pravico obdržal tudi z uveljavitvijo SPZ, ki je dobrovernega in zakonitega posestnika po ZTLR izenačil z dobrovernim lastniškim posestnikom po tem zakonu (drugi odstavek 269. člena SPZ).
V zadevi je bistvenega pomena ugotovitev sodišča prve stopnje, da škodni dogodek ni posledica delovanja črpalke, ampak da je škoda nastala izključno zaradi njenega zagona.
Zmotno je stališče, za katerega se smiselno zavzema pritožnica, da bi moral organizator maratona zagotoviti udeležencem le-tega absolutno varnost, t.j. da na maratonu ne glede na pravilnost ravnanja udeležencev ne bi prihajalo do poškodb. Takšna zahteva bi bila pretirana. Iz navedenega pa izhaja nadaljnje stališče, da za škodo, ki jo kolesarju povzroči drug kolesar, organizator maratona odgovarja zgolj v primeru, če je ravnanje neposrednega povzročitelja škode posledica opustitve varnostnih ukrepov oziroma neizpolnitve zahtev, ki jih organizatorju nalagajo pravila in predpisi stroke.
Izpodbojno je tisto dejanje, ki se negativno odraža na dolžnikovo premoženje. Zadostuje golo dejstvo, da so upniki prikrajšani. Pravno dejanje, na podlagi katerega je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za poplačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, je torej dejanje dolžnika, zaradi katerega ima upnik boljši položaj, kot bi ga imel, če bi svojo terjatev uveljavljal v stečajnem postopku.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – dejavnost splošnega pomena – potrebna skrbnost – soprispevek oškodovanca
Sprejeti dejanski zaključki sodišča prve stopnje o vzroku tožničinega padca in okoliščinah tega se zaenkrat zdijo sprejemljivi in prav tako tudi pravno razlogovanje sodišča prve stopnje o neustreznosti poškodovanega robnika na mestu tožničinega padca, kar ni zagotavljalo zadostne varnosti uporabnikom pohodnih javnih površin na obravnavanem območju. Stranski intervenient tudi po mnenju pritožbenega sodišča mora pri izvajanju svojih storitev in vzdrževanja javnih površin ravnati s polno skrbnostjo in zagotavljati polno varnost pešcev oziroma drugih uporabnikov teh površin, saj to opravlja v okviru svoje poklicne dejavnosti, kar mu prinaša tudi ekonomske koristi in ne bi bilo pravično v primeru nastanka škode ob uporabi takšne površine, rizik te prevaliti zgolj na uporabnika, v danem primeru tožnico. Tudi pri gibanju pešcev je treba vedno računati z možnimi nenadnimi premiki smeri iz kakršnega koli razloga, ne da bi bili dolžni računati na možno nevarnost pri takšnem manevru gibanja, vsaj ne brez posebnih opozoril, ki pa jih v danem primeru ni bilo.
Kljub temu je pritožbeno sodišče napadeno sodbo razveljavilo iz drugega razloga, ki ga pritožbi toženke in stranskega intervenienta utemeljeno izpostavljata. Dejstvo je, da je stranski intervenient v svoji vlogi nazvani izjava o vstopu v pravdo in odgovor na tožbo z dne 22. 3. 2010 svoje navedbe osredotočil predvsem v prikaz, da je vzrok padca tožnice njena neprevidnost pri hoji oziroma dejstvo, da je stopila iz primerno širokega in vzdrževanega pločnika na kolesarsko stezo na mestu, kjer to ni predvideno, s čemer se je branil lastne odgovornosti za nastalo škodo zgolj glede na poškodovani in nekoliko dvignjen robnik. O tem ugovoru stranskega intervenienta pa sodišče prve stopnje res ni zavzelo stališča in v tej smeri ni ugotavljalo ter ocenjevalo dejstev ter sodba o tem sicer odločilnem vprašanju nima razlogov, kot ji to pritožbi toženke oziroma stranskega intervenienta pravilno očitata. Res je, da mora tudi oškodovanec že po neki splošni pričakovani skrbnosti vsakega človeka pri gibanju oziroma drugih dejavnostih v vsakdanjem življenju ravnati prav tako previdno, pri tem pa ni mogoče prezreti, kot to ti pritožbi poudarjata, da je tožnica sama potrdila, da ji je območje padca bilo dobro znano in da se je na tem območju pogosto s psom gibala v večernih urah, prav tako ji je v bistvu tudi moralo biti znano stanje osvetljenosti tega območja.
ZIZ člen 9, 17, 20, 20.a, 21, 40. ZN člen 4. ZPP člen 98, 98/5.
pritožba – pooblaščenec - pooblastilo – predložitev pooblastila zavrženje pritožbe – zadolžnica – izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis
Oba postopka (pravdni oziroma izvršilni) se tako bistveno razlikujeta v njuni procesni ureditvi glede pomena in vloge pisnega pooblastila za zastopanje upnika (tožnika). Postopek izvršbe lahko skratka teče brez predložitve pooblastila za upnika. Pri tem ZIZ v členu 9 določa, da je tudi v postopku izvršbe in zavarovanja pravno sredstvo pritožba (poleg ugovora), z ničemer pa ne spreminja načelne določbe iz člena 40 ZIZ, da pooblastila v postopku izvršbe k predlogu za izvršbo ni treba predložiti.
Pravilno je sicer stališče sodišča prve stopnje, da ima zadolžnica le dokazno funkcijo in da ne predstavlja pravnega posla kot podlage dolžnikove obveznosti. Vendar listine ni mogoče presojati zgolj po nazivu, ampak po njeni vsebini. V tem primeru je sestavljena v obliki notarskega zapisa s klavzulo neposredne izvršljivosti. Izvršljiv notarski zapis je eden od izvršilnih naslovov, predvidenih v členu 17 ZIZ. V skladu s členom 20a ZIZ je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. V skladu s členom 21 ZIZ je primeren za izvršbo tisti izvršilni naslov, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. V skladu s členom 4 Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) je notarski zapis izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0070218
ZArbit člen 11, 11/1, 11/2. OZ člen 6, 6/2, 54, 54/1, 54/3, 82, 83, 84.
arbitražni sporazum – prepozen ugovor – razlaga pogodbe – pogodbena cena – oblika dogovora o spremembi cene – pisna oblika – oblika kot pogoj za veljavnost – proračunska sredstva
Zaradi varstva javnega interesa pri javnih naročilih, h kateremu je zavezana tožena stranka kot naročnik v pogodbi, je omenjeno pogodbeno določilo treba razumeti tako, da je pisna oblika dodatka o zvišanju pogodbene cene konstitutiven pogoj za veljavno zvišanje le-te. Glede na to, da je tožeča stranka sklepala Pogodbo s proračunskim uporabnikom, se je morala zavedati pomena obličnosti pri porabi proračunskih sredstev.
ZST-1 člen 8. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
plačilo sodne takse – napoved pritožbe – plačilni nalog – delno plačilo takse – zakonski rok – predložitev dokazila o plačilu
Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok, ki ga ni mogoče podaljšati, niti z naknadnim plačilom takse, posledice nastanejo že s potekom roka, tako kot nastanejo tudi pri poteku roka za pritožbo.
obnova postopka – nova dejstva in dokazi – predmet postopka – vrednosti prodane opreme
Tožeča stranka vrednosti prodane opreme pri obračunu višine terjatve v tej zadevi ni upoštevala, niti je glede na splošne pogoje ni bila dolžna upoštevati. Navedbe tožene stranke, da naj bi bila vrednost prodane opreme po pogodbi o finančnem leasingu višja od domnevno upoštevane, so zato za odločitev v tej zadevi irelevantne. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka z v predlogu za obnovo postopka navedenimi novimi dejstvi in dokazi ne more zase doseči ugodnejše odločbe.
rok za vložitev pritožbe – podaljšanje roka – napoved pritožbe – zaseg motornega vozila – nujna zadeva – sodne počitnice
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo predmetno zadevo, v kateri je bilo obdolžencu zaseženo motorno vozilo, kot nujno v smislu 83. člena ZS in da zato tudi v času sodnih počitnic med 15. julijem in 15. avgustom v tej zadevi tečejo procesni roki, saj je podlaga za takšno ravnanje prvostopenjskega sodišča podana v 209. členu ZP-1, ki določa, da v postopkih pred sodiščem štejejo kot nujne zadeve, v katerih sodišča opravljajo naroke in odločajo tudi v času od 15. julija do 15. avgusta (83. člen Zakona o sodiščih) zadeve, v katerih je storilec pridržan, zadeve, v katerih so udeleženi tujci, zadeve, v katerih je bilo obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali je bilo zaseženo motorno vozilo, zadeve, v katerih je zaseženo hitro pokvarljivo blago ter zadeve iz 201. člena ZS.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003203
ZP-1 člen 202d, 202d/6, 202d/8, 202e, 202e/2.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – predložitev potrdila o prijavi na rehabilitacijski program – preklic odložitve
Če storilec svojih obveznosti po sklepu o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izpolnjuje v rokih, so zakonske posledice jasne in se s sklicevanjem na razloge subjektivne narave za opustitev izpolnitve obveznosti tem posledicam ni mogoče izogniti.
ZIZ člen 15, 24, 24/1, 24/2, 244, 245. ZPP člen 142, 224, 224/1, 224/4.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – prehod obveznosti – nov dolžnik – pravno nasledstvo – prehod obveznosti na novega dolžnika pred vložitvijo predloga za izvršbo – hipotekarni dolžnik – fikcija vročitve – vročilnica kot javna listina
Upnik mora v primeru, ko predlaga izvršbo proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, v predlogu za izvršbo določno označiti listino, ki dokazuje prehod obveznosti na novega dolžnika. Zato upnik neutemeljeno navaja, da v primeru, ko je hipoteka za terjatev, ki se izterjuje, vpisana v zemljiški knjigi, ni treba ob vložitvi izvršilnega predloga posebej izkazovati z javno listino, da je dolg prešel na dolžnika, ki je postal lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine.
Vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost njene vsebine, vendar je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.
Toženec je izdal bianco menico za zavarovanje svojih poroštvenih obveznosti iz vseh kreditnih, garancijskih in drugih pogodb, sklenjenih med tožnico in družbo I. d.o.o. V menični izjavi je pooblastil tožnico za izpolnitev menice. Z izpolnitvijo menice je toženec postal menični dolžnik, ne pa avalist.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 270, 270/1, 270/1-1, 270/2.
izpodbijanje pravnih dejanj – objektivni pogoj izpodbojnosti – blokada računa – nelikvidnost – subjektivni element izpodbojnosti – zamuda pri poslovanju
14 dnevna blokada računa (sama po sebi) še ni dovolj za izkaz obstoja subjektivnega elementa izpodbojnosti. Za ugotovitev slednjega je bistveno, da okoliščine izkazujejo stanje dolžnikove trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti. Blokada transakcijskega računa sicer kaže na to, da v tistem trenutku na transakcijskem računu ni bilo zadosti denarnih sredstev, vendar to (še) ne dokazuje, da je imetnica tega računa insolventna v skladu s 14. členom ZFPPIPP.
pravočasnost trditev stranke – odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje sicer izdalo sklep o ugovoru zoper začasno odredbo brez naroka, vendar pa, če bi bil slednji opravljen, bi glede na 1. odst. 286. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, tožeča stranka tudi še na njem imela možnost podati navedbe in predlagati dokaze. Zato njenih trditev, podanih v odgovoru na ugovor, ni mogoče šteti kot prepoznih.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – strah – skaženost – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - denarna odškodnina za premoženjsko škodo – dnevnice – izgubljen zaslužek – rentni zahtevek – valorizacija -
Tožnik niti v tožbi in pravočasno v postopku na prvi stopnji izrecno ni zatrjeval, da so dnevnice predstavljale del plače. Namen in pomen dnevnice opredeljujejo predpisi delovnega prava, ki je ne opredeljujejo kot sestavni del plače delavca, temveč je njen namen v povrnitvi njegovih stroškov prehrane na terenu ali na službeni poti izven sedeža delodajalca, ki mu je slednji ne zagotavlja. To pa pomeni, da se delavčevo premoženje v takšnih primerih lahko poveča za razliko med izplačano dnevnico in dejanskimi stroški prehrane, kar bi bilo treba upoštevati kot njegov prihodek pri izračunanju premoženjske škode oziroma rentnega zahtevka.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom – prisilna hospitalizacija
V pravico do prostovoljnega zdravljenja je mogoče poseči le zaradi odvrnitve nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni povzroča ali utegne povzročiti sebi ali drugim ali z namenom odpraviti razloge, zaradi katerih je bilo zdravljenje odrejeno.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda – stroški postopka
Če je predlagatelj prisilne namestitve v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (doma upokojencev) ta zavod, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.