jamčevalni zahtevek – ugovor skritih napak – trditveno in dokazno breme – dolžnost izvedbe dokaza – pravica do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov
Da bi tožena stranka uspela z ugovorom nekvalitete opravljenih, pa zaračunanih del tožeče stranke, bi morala pojasniti, v čem so bile napake opravljenih del, jih konkretizirati in o tem pravočasno obvestiti tudi podjemnika – tožečo stranko. Le tako bi lahko sodišče presojalo, ali sploh gre za napake, ali so te očitne ali skrite in ali jih je tožena stranka tožeči stranki pravočasno grajala, s tem pa si zagotovila pravico do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov.
delitev solastnine – prevzemni interes – civilna delitev – poseg v lastninsko pravico
Kadar eden izmed solastnikov predlaga, naj stvar pripade njemu, sam pa bo izplačal delež drugega solastnika, tedaj bi prisilna civilna delitev predstavljala protiustaven poseg v solastninsko pravico.
ZD člen 25, 123, 123/1, 126, 132. ZDen člen 25, 78, 78/1, 78/2. ZU člen 5-8, 11.
ustanova kot oporočni dedič – dedna nevrednost pravne osebe – dedovanje denacionaliziranega premoženja – trenutek prehoda zapuščine na dediče – krog dedičev – nujni dedič
Za razliko od splošne ureditve po ZD, v skladu s katero zapuščina preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti, je trenutek prehoda zapuščine po ZDen urejena drugače, in sicer preide z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Če v tem trenutku dediči denacionalizacijskega upravičenca niso več živi, na podlagi vstopne pravice dedujejo njihovi dediči.
Med nedopustnim ravnanjem delavca tožene stranke (zaradi katere je prišlo do nastanka prometne nesreče, v kateri je bila hudo poškodovana tožnikova žena in v kateri je izgubil še nerojenega otroka) in tožniku nastalo izgubo zaslužka (ker je moral zaradi ženinega poškodovanja v nesreči, ki jo je povzročil delavec tožene stranke, opustiti podoktorsko usposabljanje na Inštitutu T) ni adekvatne vzročne zveze.
Če zatrjevani škodni dogodek ni bil (objektivno) predvidljiva posledica takšnega nedopustnega ravnanja, potem dejanje povzročitelja škode ni v adekvantni (pravno zadostni) vzročni zvezi.
Ob dejstvu, da zakonca živita v zakonski in življenjski skupnosti, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je tožniku iz naslova potnih stroškov, parkirnin in cestnin, nastalih v zvezi s prevozi žene v razne zdravstvene ustanove, prisodilo znesek 461,85 EUR.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/7-1, 442/7-2. ZFPPIPP-A člen 33, 33/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost družbenikov – aktivni družbenik – ustavna odločba – neustavna določba
Ker je Ustavno sodišče RS ugotovilo neskladje zakona v delu, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje presojalo odgovornost toženca za obveznosti izbrisane družbe do tožeče stranke, je pritožbeno sodišče, ne da bi presojalo pravilnost razlogov sodišča prve stopnje, na podlagi ustavne odločbe lahko le ugotovilo, da na podlagi neustavnega določila 2. odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, za toženca ni mogoče uporabiti določb zakona o aktivnem družbeniku.
sodne takse – obročno plačilo – izdaja plačilnega naloga – ugovor zoper plačilni nalog – izterjava takse – domneva o umiku tožbe – nepopolna vloga
Ker je bilo s sklepom sodišča že pravnomočno odločeno o plačilu sodne takse za tožbo (v 4 obrokih z določenim datumom zapadlosti), za njeno izterjavo ni potrebno izdati plačilnega naloga.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073849
SPZ člen 89. ZPP člen 253, 254, 254/3, 356.
določitev nujne poti – udeleženci postopka – izvedensko mnenje – pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje – prekluzija – razširitev predloga – načelo odprtega sojenja – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Predlagatelj ni dolžan razširiti predlog za določitev nujne poti na lastnika druge nepremičnine že na podlagi ugotovitve izvedenca, da je potek nujne poti preko druge nepremičnine ustreznejši. Izvedensko mnenje je tako kot vsak dokaz podvrženo dokazni oceni sodišča. Šele ko sodišče sprejme izvedensko mnenje in zaključke, ki izhajajo iz njega in s tem seznani predlagatelja, nastopi predlagateljeva dolžnost prilagoditi predlog, sicer opustitev lahko pripelje do zavrnitve predloga.
Pripombe na izvedensko mnenje ter zahteva za njegovo dopolnitev ne predstavljajo dokaznega predloga, zato niso podvrženi prekluziji ter jih sodišče zaradi nepravočasnosti ne sme zavrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL0073829
URS člen 25. ZST-1 člen 5, 13. ZPP člen 110, 110/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
oprostitev plačila sodnih taks - pravočasnost predloga - neenotna praksa - pravica do sodnega varstva - ustavna pravica do pritožbe - določitev roka za plačilo takse - fikcija umika pritožbe - kršitev pravice stranke do izjave - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Stranka lahko predlaga oprostitev plačila sodne takse tudi še(le) po tem, ko jo je sodišče obvestilo o taksni obveznosti s plačilnim nalogom.
Sodišče mora vselej, ko prosilec s predlogom (za taksno oprostitev, obročno odplačilo oziroma odlog plačila) ne uspe, opozoriti, da je plačilni nalog v veljavi ter obenem na novo določiti roka za njeno plačilo. To stori bodisi v sklepu, s katerim o tem predlogu odloči, bodisi s posebnim dopisom predlagatelju.
Da bi tožnica lahko uspela z zahtevkom na ugotovitev, da je lastnica spornih nepremičnin na podlagi priposestvovanja, bi morala zatrjevati tudi, na kakšni pravni podlagi je nepremičnine uživala.
Sodišče je prekoračilo trditveno podlago, ko je odločilo, da je tožnica dokazala lastniško posest, saj le – te sploh ni zatrjevala.
Dokazi (zaslišanje prič) ne morejo nadomestiti pomanjkljivih trditev o pravno odločilnih dejstvih.
Sodišče je dolžno opraviti materialno pravdno vodstvo in stranko opozoriti na pomanjkljivo trditveno podlago, vendar le, če na to ne opozori že nasprotna stranka.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe – ugotovitvena tožba – pravni interes za ugotovitveno tožbo – dajatveni zahtevek
Dajatveni zahtevek iz ničnega razmerja zapade takoj, že ob sami izpolnitvi neveljavne pogodbe, zato pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni mogoče utemeljevati z dajatvenimi zahtevki iz takega razmerja.
gradnja na tujem zemljišču – darilna pogodba – pogodbeni prenos lastninske pravice
Pridobitev lastninske pravice po pravilih o gradnji na tujem svetu izključuje obstoj vsakršnega predhodnega dogovora o prenosu lastninske pravice (v obravnavanem primeru ustne darilne pogodbe). Slednji je namreč podlaga za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, in ne podlaga za presojo dobrovernosti graditelja pri gradnji na tujem svetu.
ZP-1 člen 28, 28/1, 191, 191/2. ZKP člen 500. ZZdr-1 člen 117, 117/1, 117-1.
odmera premoženjske koristi pravni osebi
Nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s prekrškom ali zaradi njega, premoženje storilca se mora vrniti v položaj pred izvršenim prekrškom.
Ker je oporoka vsebinsko jasna in ne gre za spor med dediči, o katerih je odvisna njihova pravica do dediščine, ni potrebna prekinitev zapuščinskega postopka ter napotitev na pravdo.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/5. ZPP člen 7, 7/1.
oprostitev plačila sodne takse – stroški postopka – uspeh s pritožbo – udeležba nasprotne stranke v postopku – smiselna uporaba določb ZPP
V postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače.
Nasprotna stranka v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks ni udeležena, zato uspeh drugega tožnika s pritožbo zoper izpodbijani sklep ne pomeni tudi neuspeha tožene stranke, kot to velja v pravdnem postopku. Zato v postopku odločanja po določbah ZST-1 smiselna uporaba določb ZPP o stroških postopka ni možna. S tem pa se izkaže, da nosita oba tožnika, ne glede na uspeh s pritožbo, vsak svoje pritožbene stroške.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - način določanja višine odškodnine - pomen zadeve za stranko
Določba 16. čl. ZVPSBNO ne predpisuje takšnega načina določanja odškodnine, kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje, ko je glede na zakonske kriterije odmerilo odškodnino, nato pa jo zmanjšalo oziroma zvišalo za določen odstotek glede na pomen zadeve za stranko.
stvarna pristojnost – delovni spor – civilnopravno razmerje fizičnih oseb – odškodninski spor – kršitev osebnostnih pravic – mobing – prepoved trpinčenja na delovnem mestu
Tožnik je v tožbi navedel, da so mu bile z (opisanimi) dejanji toženca kršene osebnostne pravice, in sicer pravica do dobrega imena in časti, pravica do dostojanstva in pravica do duševne celovitosti. V zadevnem primeru torej ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, ampak gre za civilnopravni odškodninski spor med fizičnima osebama, za reševanje katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
velikost dednega deleža – sporna dejstva – napotitev na pravdo
Zapustnikova hči in oporočna dedinja nista pojasnili, zakaj sodediču (zapustnikovemu sinu) ne priznavata pravice do nujnega deleža, zato ni jasno, ali in katera dejstva med njimi so sporna. Odločitev sodišča o prekinitvi zapuščinskega postopka ter napotitvi na pravdo je zato preuranjena.
odškodninska terjatev – zastaranje odškodninske terjatve – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – pretrganje zastaranja – kazenski postopek – premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku
Uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku ima v skladu s 365. členom OZ učinek pretrganja zastaranja, če je postavljen takšen premoženjskopravni zahtevek, da je sposoben za obravnavanje. Priglasitev odškodninskega zahtevka le po njegovem temelju, ne pa z elementi trditvene podlage o obsegu škode in njeni višini ter izostanek ustreznega dajatvenega dela tožbenega zahtevka nima pravnih posledic pretrganja zastaranja.