Dediči upravičenca po ZOPDA, ki je že začel postopek za pridobivanje mnenja o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, umrl pa je pred pridobitvijo mnenja in pred vložitvijo vloge za odškodnino po ZOPDA v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZOPDA, so upravičeni uveljavljati pravice po ZOPDA.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - nedovoljen predlog - soglasje k projektnim rešitvam - dejansko vprašanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlog - vsebina sodbe - koneksnost - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ugotavljanje obstoja veljavnega soglasja k projektni dokumentaciji je dejansko in ne pravno vprašanje. Predlagatelj zato z vprašanji, s katerimi po vsebini nasprotuje ugotovitvam Upravnega sodišča glede obstoja veljavnega predlagateljevega soglasja, izpodbija dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana sodba. Ker uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni revizijski razlog (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), tudi revizije iz tega razloga ni mogoče dopustiti.
izvolitev v naziv izredni profesor - ponovna izvolitev - merila za izvolitev v naziv - kriteriji točkovanja - smiselna uporaba ZUP - upoštevno obdobje - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pri uporabi materialnega prava, ki določa časovni okvir točkovanja preteklega znanstvenega dela kandidata, dopustna smiselna uporaba ZUP, s katero se podaljšuje obdobje točkovanja?
ZKme-1 člen 5, 5/1, 45, 45/1, 45/1-2. ZUS-1 člen 22, 22/1.
agencija - Agnecija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) - ugotavljanje dejstev - obnova postopka - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče RS zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da mora ARSKTRP, ko obnavlja postopek na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 45. člena ZKme-1, ugotavljati materialno resničnost pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz pravnomočne odločbe pristojnega organa?
ZUS-1 člen 32. ZKme-1 člen 61f, 172. ZPOmK-2 člen 96. ZDavP-2 člen 96.
začasna odredba - dokončna in pravnomočna odločba - izvršljiva odločba - gospodarska družba - težko popravljiva škoda - zamudne obresti - predpisana sankcija - denarna sankcija
Kriterijem pravnega standarda težko popravljive škode ne zadostijo hipotetične pritožničine navedbe, da bi ji v primeru prostovoljnega plačila administrativne sankcije pred nastopom pravnomočnosti odločbe, če bi kasneje uspela v upravnem sporu in dosegla odpravo upravnega akta, nastala finančna škoda, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe.
Administrativna sankcija se lahko prisilno izvrši šele po pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena. V upravnem sporu izpodbijana upravna odločba ni izvršljiva, zato je ob prostovoljni izpolnitvi izključen nastanek zatrjevane škode (volenti non fit iniuria).
Z izpodbijano upravno odločbo ni bilo naloženo plačilo zakonskih zamudnih obresti od administrativne sankcije niti zanje ni podlage v zakonu.
dovoljena revizija - nadomestilo za rabo vode - javna dajatev - porabljena voda - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - pravica do odmere plačila za vodno pravico - zastaranje - vodno dovoljenje
Nadomestilo za rabo vode, ki ga je uzakonil ZV-1C, je nova, javna dajatev, kot so nova tudi merila za njegovo odmero. Obveznost plačila, tudi za že porabljeno vodo, je bila za uporabnike sicer predvidljiva, vendar pa ne časovno omejena, načelo pravne varnosti in načelo zaupanja v pravo pa terjata časovno omejitev možnosti odmere te dajatve. Zato je Ustavno sodišče ob analogni uporabi ZDavP-2 odločilo, da pravica do odmere plačila za vodno pravico zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba plačilo za vodno pravico napovedati, obračunati, odtegniti oziroma odmeriti.
Če to stališče velja za uporabnike, ki jim je bilo izdano vodno dovoljenje, vodo pa so rabili že pred dokončnostjo vodnega dovoljenja (peti odstavek 199.b člena ZV-1), Vrhovno sodišče, ob ustavno skladni razlagi četrtega odstavka 199b. člena ZV-1 ni videlo stvarnega in razumnega razloga, da zastaranje odmere plačila za porabljeno vodo ne bi veljalo tudi za uporabnike, ki so vodo rabili brez vodnega dovoljenja.
ZSS člen 34, 34/3, 34/4, 52, 81. URS člen 2, 125. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
odločba sodnega sveta - začasno znižanje plače funkcionarju - delo - ustavnost zakonske ureditve - upravni spor - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Tudi če gre pri ukrepu iz 34. člena ZSS za poseg v ustavno varovan položaj sodnika, je razvidno, da je tak poseg utemeljen na zakonu ter da sledi ustavno dopustnemu cilju. Ni videti ustavnih omejitev, da bi ukrep znižanja plače sodniku na podlagi zakona lahko izrekel tudi Sodni svet. Iz Ustave ne izhaja, da bi se lahko znižanje plače sodniku izreklo samo v disciplinskem postopku kot disciplinska sankcija. 52. člen ZSS določa pravno podlago za različne primere znižanja plače sodniku. Dejstvo, da lahko dva različna organa odločita o znižanju plače sodnika iz različnih zakonsko predpisanih razlogov in po različnih postopkih, pa samo po sebi ne kaže na to, da bi bila taka ureditev protiustavna. Gre za nastop posledic slabega ali dobrega opravljanja dela in ne krivdnega kršenja sodniških dolžnosti (81. člen ZSS).
Da mora stranka dejanske ugovore izčrpati že v postopku pred toženo stranko, jasno izhaja iz določb ZUS-1, ki vzpostavljajo prekluzijo novih navedb o dejanskem stanju in novih dokazov v upravnem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00087647
ZNP-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78, 78/1.
ordinacija pristojnosti - določitev krajevno pristojnega sodišča - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo - lega nepremičnine - začetek postopka - izključna pristojnost slovenskega sodišča
Po razpoložljivih podatkih, ki izhajajo iz predloga, trenutno ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ni znano zadnje prebivališče nasprotnega udeleženca, prav tako ne, da bi bil državljan katere druge države. Vrhovno sodišče je kot pristojno določilo sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, ki je glede na podatke iz zemljiške knjige v lasti nasprotnega udeleženca. To je hkrati sodišče, pred katerim postopek razglasitve za mrtvega že poteka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00087368
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
zavarovalnina - pridobitev lastninske pravice na premičnini - dobra vera - odtujitev vozila - nakup motornega vozila od nelastnika - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
delegacija pristojnosti - predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost - strokovna sodelavka - stranka zaposlena na sodišču - zavrnitev predloga
Presoja celotnih okoliščin primera pokaže, da pri razumnemu zunanjemu opazovalcu in v očeh javnosti objektivno ne vzbujajo upravičenega dvoma v pristranskost sojenja na tem sodišču.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog za delegacijo pristojnosti - nezadovoljstvo z delom sodišča - kršitev pravil postopka - zavrnitev predloga
Morebitne procesne kršitve niso razlog za prenos pristojnosti. Ta namreč ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča ali sankcija za njegovo nepravilno delo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - prebivališče otroka - stalno prebivališče - sedež pooblaščenca - nepravdni postopek - izbirna pristojnost - postopek za varstvo koristi otroka - dokazni postopek - zavrnitev predloga
Zakonski kriterij lažje izvedbe postopka iz 67. člena ZPP je treba razumeti v objektivnem smislu. Tako je poleg okoliščin, ki jih izpostavlja nasprotna udeleženka, treba upoštevati tudi, da ima v Ljubljani, pri predlagatelju, stalno prebivališče skupni otrok predlagatelja in nasprotne udeleženke. Obravnavani postopek, gledano kot celota, se bo nedvomno lažje (t. j. hitreje in z manjšimi stroški) izvedel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, hkrati pa je pristojnost tega sodišča tudi v največjo korist mladoletnega otroka predlagatelja in nasprotne udeleženke.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/3, 120, 120/2, 146, 146/4, 158, 158/3. ZNP-1 člen 42. URS člen 22, 23.
zemljiškoknjižni postopek - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - ugovorni postopek - odprava pomanjkljivosti pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga - dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga - zaznamba spora - pravica stranke do izjave - pravica do sodnega varstva - listina - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali potrdilo o vložitvi tožbe, ki navedeno dejstvo zgolj potrjuje in iz katerega izhaja, da je to dejstvo obstajalo že ob vložitvi predloga za vpis zaznambe spora, zadosti pogoju, da je to listina, na podlagi katere bi bil vpis dovoljen, če bi bila priložena že k zemljiškoknjižnemu predlogu, čeprav je datum izdaje te listine (potrdila) kasnejši kot datum vložitve predloga, če tako listino stranka vloži najkasneje ob vložitvi ugovora zoper sklep zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00089080
ZS člen 113a.
prekinitev postopka do odločitve SEU - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - razlaga direktive - razlaga prava EU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - posledice ničnosti - pravila vračanja - glavnica - obresti - kondikcijski zahtevek
Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ocenjuje, da ni podanih razlogov oziroma okoliščin, ki bi kazale na kršitev objektivne nepristranskosti sodišča. Dejstvo, da ima Višje sodišče v Kopru skupaj šest sodnikov na civilnem oddelku - torej dovolj za oblikovanje dveh različnih senatov, prav nasprotno kaže na to, da je v predmetni zadevi zagotovljeno nepristransko sojenje. Sodnik, ki je sodeloval v zadevi v postopku pred sodiščem nižje stopnje, pa ne sme opravljati sodniške funkcije v isti zadevi pred sodiščem višje stopnje (izključitveni razlog iz 5. točke 70. člena ZPP).
Sodniki so dolžni soditi v skladu z zakonom in Ustavo ter nepristransko. Zaupanja v nepristranskost ne morejo omajati zatrjevane okoliščine, da gre za manjše višje sodišče in da so sodniki lahko službeno povezani v zadevah, o katerih odločajo oziroma naj bi se o njih lahko celo neformalno posvetovali.