začasna odredba - delitev stvari v solastnini - ureditvena (regulacijska) začasna odredba
Kadar je med sodnim postopkom potrebno začasno varstvo, sodna praksa praviloma smiselno uporablja pri odločanju določbe ZIZ o začasnih odredbah. Ker se v nepravdnih postopkih ne odloča o spornih terjatvah, temveč je predmet teh postopkov urejanje in oblikovanje določenih razmerij, po naravi stvari niso primerne zavarovalne začasne odredbe, torej tiste, katerih namen je zagotoviti možnost morebitne izvršbe. Utemeljena pa je v določenih primerih v nepravdnem postopku izdaja t. i. ureditvenih (regulacijskih) začasnih odredb. Te ne služijo zavarovanju uveljavitve terjatve, pač pa začasni ureditvi v postopku obravnavanega pravnega razmerja, in sicer v primerih, ko bi zaradi ravnanj strank lahko sodno varstvo ostalo brez pomena.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020377
ZDR-1 člen 45, 179.. ZJU člen 140.. OZ člen 131, 131/1, 150.. ZVZD-1 člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stranska intervencija - zavarovalnica - javni uslužbenec
Tožnici nastala škoda se izmika vzročni povezavi z opustitvami dolžnih ravnanj lastnika stavbe oziroma upravnika, ki sta imela vzpostavljen tudi sistem ukrepov v primeru zaustavitve dvigala. Zato je še toliko bolj pretrgana vzročna zveza med tožnici nastalo škodo in morebitnimi opustitvami dolžnih ravnanj tožene stranke, ki je lahko zgolj opozarjala odgovorne osebe na okvare dvigala, ni pa imela pravnih vzvodov oziroma možnosti da bi posegala v pooblastila odgovornih oseb za vzpostavitev primernih ukrepov za primer okvare dvigala. Kot že izpostavljeno pa je tožena stranka zadostila dolžni skrbnosti, ko je odregirala na okvare dvigala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00020189
ZPP člen 154, 154/1.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3.
odločitev o pravdnih stroških - nastanek taksne obveznosti - individualni delovni spor - sodna taksa - zamudna sodba
Taksna obveznost za postopek v individualnih delovnih sporih zaradi izplačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja pred sodiščem prve stopnje nastane šele takrat, ko je sodna odločba vročena stranki (3. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1).
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020495
ZPP člen 249, 249/1, 254, 254/3, 337, 337/2. ZBPP člen 46. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39. OZ člen 131.
odškodnina - več škodnih dogodkov - prometna nesreča - padec z motornim kolesom - napad psa - obstoj škode - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - zastaranje odškodninskega zahtevka - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca
Prav je, da izvedensko mnenje vsebuje tudi izvid, tj. dejstva, na katerih temelji mnenje. Povzetek medicinske dokumentacije je potreben sestavni del mnenja in omogoča njegovo preverljivost. Ker v tedanji fazi postopka izvedenec ni bil seznanjen z videnjem sodišča o poteku tretjega škodnega dogodka, je povzel okoliščine iz procesnega gradiva. Tožnikovo nestrinjanje z izvedenčevim pristopom k oblikovanju mnenja ne daje podlage za dvom o pravilnosti mnenja.
Izvedenčevo mnenje, da vzrok tožnikovim težavam z ravnotežjem niso zaporedne poškodbe glave, je skladno z medicinsko dokumentacijo, ki izključuje "centralno okvaro", hkrati pa upošteva vrsto in intenzivnost poškodb v letu 2009, 2010 in 2011 ter dejstvo, da so se prve težave z ravnotežjem pojavile več kot pol leta po drugem škodnem dogodku.
Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo delo, pa ni pomembno, ali se pravdni stranki z njim strinjata, niti ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane z izpolnitvijo naloge.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
Tudi sicer je pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah.
OZ člen 15, 73, 73/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
verižna kompenzacija - žig pravne osebe - podpis pravne osebe - ponareditev podpisa na pogodbi - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neobstoječa pogodba - kazenska ovadba kot dokaz - obstoj dolga - odpust dolga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da soglasja dveh udeleženk kompenzacije ni bilo, ker je bil žig in podpis navedenih družb ponarejen in zlorabljen, kar vodi v zaključek, da je pogodbo v imenu družbe sklenila neupravičena oseba. Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec, v imenu drugega brez njegovega pooblastila, pa zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Ker soglasje za odpust dolga (in s tem sodelovanja v verižni kompenzaciji) s strani (dveh) kompenzacijskih udeležencev očitno (tudi naknadno) ni bilo podano, do verižne kompenzacije med (vsemi) udeleženci sploh ni prišlo. Zato gre v konkretnem primeru verižne kompenzacije za neobstoječo pogodbo, ki med strankami ni ustvarila nobenih medsebojnih pravic in obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00020094
OZ člen 416, 416/2. ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1.
kolektivna terjatev - nedeljive obveznosti - skupnost dedičev - dediščinska skupnost - razdelitev zapuščine - oblikovanje tožbenega zahtevka - skrbnik za poseben primer - skrbnik vrnjenega premoženja - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje
Ker še vedno obstaja dediščinska skupnost, saj dediči zapuščine še niso razdelili, je pravilen zaključek sodišča, da bi morala tožnica oblikovati zahtevek v korist dediščinske skupnosti, ne pa zgolj v svojo korist kot ene od štirih dedičev.
zaseg predmeta - zapisnik o zasegu predmetov - vrednost stvari - ocena vrednosti - prosti preudarek - pretrganje zastaranja - upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem
Toženec (izvršitelj) glede na sklep o izvršbi, ki je določal le odstranitev tožnika iz stanovanja ter prepustitev stanovanja upnici v posest in izključno uporabo za dobo 6 mesecev, ni imel podlage za odvzem in hrambo tožnikovih premičnin. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 131. člena OZ pravilno odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti vrednost odvzetih stvari, ki so bile navedene na zapisniku o deložaciji in za katere je toženec priznal, da jih je odnesel iz stanovanja.
prepozen ugovor zastaranja - trditvena in dokazna podlaga - nateg vratnih mišic - nastanek škode - vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo
Dolžnik se lahko na zastaranje sklicuje tudi po prvem naroku za glavno obravnavo, če so bila dejstva, potrebna za njegovo presojo, navedena najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, ne glede na to, ali je dejstva navedla toženka, ki se na zastaranje sklicuje, ali tožnik. Toženka pa se ob uveljavitvi ugovora zastaranja ni sklicevala na trditve tožnika, ampak na prilogo tožbe (ki ni del trditvene podlage spora).
Mnenji izvedencev cestnoprometne in medicinske stroke ne dajeta opore za sklep, da je ob tako majhnih silah, ki so delovale na tožnikovo telo, lahko prišlo do zatrjevane škode (poškodb). Zgolj možnost oziroma majhna verjetnost, da je ob odsotnosti tehničnih pogojev za nastanek poškodbe res prišlo do natega vratnih mišic, tudi če je bil ugotovljen ob zdravniškem pregledu po nesreči, ne zadošča za sklep, da je tožnik dokazal obstoj vzročne zveze med ravnanjem zavarovanca toženke in zatrjevanimi poškodbami. Povedano drugače, toženka je s pretežno verjetnostjo dokazala, da je bila sila (pojemek), ki je delovala na tožnika ob zaviranju avtobusa tako majhna, da škoda zaradi tega ni nastala.
Kljub veljavno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi lahko delavec v sodnem sporu uveljavlja, da je njegovo dejansko opravljeno delo vredno več od dogovorjenega plačila, vendar pa tega sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
Medtem ko zakoniti dedni delež dedičem, ki pridejo v poštev za dedovanje, pripada po samem zakonu, lahko pa se dedovanju odpovedo, gre nujni dedni delež upravičenim dedičem le, če ga uveljavljajo.
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks konzumira predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ponovno odločanje o predlogu, v katerem stranka ne navede novih, spremenjenih okoliščin, ni dovoljeno.
poroštvo - poroštvena izjava - zaveza kot porok in plačnik - veljavnost izjave o poroštvu - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - podpis fizične osebe - žig pravne osebe
Žig ob podpisu ne more izključiti toženčeve vloge fizičnega subjekta kot poroka na način, kot sam meni. Poroštvena izjava je sklenjena skladno z določili 1012. in 1013. člena OZ in ji ni mogoče očitati nobenih napak, niti vsebinskih, niti oblikovnih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020131
OZ člen 179, 190. SPZ člen 48.
neupravičena obogatitev - odškodninski zahtevek - vlaganje v nepremičnino - tuj posel - povečanje vrednosti tuje nepremičnine - verzijski zahtevek - poslovodstvo brez naročila - soglasje lastnika - uničenje stvari - požar - pridobitev lastninske pravice z vlaganji - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo
Tožnika sta z vlaganji izboljšala toženčevo nepremičnino in povečala njeno vrednost, nista pa opravljala tujega – toženčevega posla, zato v obravnavanem primeru ne gre za nepristno poslovodstvo. Soglasje lastnika nepremičnine je po 48. členu SPZ potrebno le za dogovor med lastnikom in graditeljem, da na nepremičnini nastane solastnina. Graditelj lahko na podlagi takšnega dogovora zahteva izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo. Tudi če je gradil ali izboljšal zgradbo na tuji nepremičnini brez soglasja njenega lastnika, pa mu pravo daje verzijski zahtevek. Po splošnem pravilu iz 190. člena OZ se sme zahtevati povračilo za povečano vrednost nepremičnine, ki je posledica njunih vlaganj. Po navedenem torej niso pomembne izpovedi strank in prič o tem, ali je toženec tožnikoma dovolil le bivanje v svoji nepremičnini ali tudi sporna vlaganja. Ker je zanje vedel, bi se početju tožnikov lahko enostavno uprl, če z njunimi vlaganji ne bi soglašal.
agrarna skupnost - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - denacionalizacija agrarne skupnosti - dedovanje premoženjskih pravic po zpvas - član agrarne skupnosti
Za dedovanje premoženjskih pravic vrnjenih na podlagi 8. člena ZPVAS, se za določitev prevzemnika uporablja ZPVAS. Ker je sodišče na podlagi odločbe upravne enote ugotovilo, da je dedinja članica agrarne skupnosti, je pravilno določilo njo kot prevzemnico. Ostali dediči, pritožniki, drugih dokazov niso ponudili.
ZIZ-UPB4 člen 42. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 14, 20, 20/1. ZPP-UPB3 člen 112, 112/10.
evropski plačilni nalog - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - ponovna preučitev v izrednih primerih
Po Uredbi (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog je dopustno samo eno pravno sredstvo in to je zahteva za ponovno preučitev na podlagi 20. člena Uredbe. Za ugoditev predlogu za razveljavitev klavzule izvršljivosti in pravnomočnosti po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) zato sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00019742
ZIZ člen 29b, 29b/1, 36. ZST-1 člen 34, 34/1. ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/1.
izvršilni postopek - vrnitev v prejšnje stopnje - rok za plačilo sodne takse - zamuda roka - zamuda roka za plačilo sodne takse - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 36. člena ZIZ. Le-ta določa, da je vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za pritožbo tako v izvršilnem postopku ni dopustna. Višje sodišče pritožniku še pojasnjuje, da ne drži njegovo stališče, da je plačilo sodne takse za pritožbo sestavni del pritožbenega postopka. Gre za dve ločeni procesni dejanji. Plačilo sodne takse je le procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o pritožbi v skladu z 29.b členom ZIZ, samo plačilo sodne takse pa ureja ZST-1.
odškodninska odgovornost - odgovornost za delavca - odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom - škoda, ki jo povzroči delavec na delu ali v zvezi z delom - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da se je nesreča zgodila, ko sta tožnik in M. M. (delavec toženke) odvijačevala varnostno cestno ograjo. Pravilno je zaključilo, da je do poškodbe prišlo, ker je ograjo na svojem koncu prvi izpustil tožnik in ne M. M., zato ni podana odgovornost toženke (delodajalca) za delavca po prvem odstavku 147. člena OZ.