izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - notarski zapis kot izvršilni naslov - predlog dolžnika za odlog izvršbe - tožba na ugotovitev ničnosti - neveljavnost pravnega posla - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - uvedba kazenskega postopka - kaznivo dejanje goljufije - pogoji za odlog izvršbe - trditveno in dokazno breme
Neposredno izvršljiv notarski zapis namreč po kakovosti ni primerljiv klasičnim izvršilnim naslovom - sodnim odločbam, za katere velja, da zaradi izvedene sodne kontrole in v posledici učinkov pravnomočnosti, ni več dopustno v izvršilnem postopku dvomiti v njihovo pravilnost in zakonitost. Notarski zapis je namreč le zapis pravnega posla v posebni obliki, ki mu ob izpolnjevanju posebnih zakonskih pogojev, daje pravni red pomen izvršilnega naslova (4. člen Zakona o notariatu), medtem ko le-ta lahko vsebuje tudi zapis ničnega pravnega posla ali posamezne obveznosti. Že ureditev, ki dopušča sodno kontrolo v obliki ničnostne pravde, kaže na šibkost in različnost navedenega izvršilnega naslova v razmerju do klasičnih izvršilnih naslovov, zato mora sodišče, pri presoji utemeljenosti odloga izvršbe, navedeno šibkost ustrezno upoštevati pri ovrednotenju upnikovega položaja.
Iz odločbe Ustavnega sodišča Up-223/17 z dne 21. 6. 2018 namreč ne izhaja, da je odločilnega pomena faza kazenskega postopka v zvezi s terjatvijo, ki se izterjuje v izvršbi. Citirana odločba kot izjemno okoliščino, ki od sodišča terja večjo skrbnost pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe, omenja vzporedni tek kazenskega postopka v zvezi s terjatvijo, ki se v izvršbi izterjuje, in iz nje ne izhaja, da bi moral biti ta kazenski postopek že v določeni fazi, da bi bil pravno relevanten. Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje pri presoji pogojev za odlog izvršbe kot okoliščino pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da je bil zoper upnika pravnomočno začet postopek preiskave, ker je podan utemeljen sum, da je (med drugim tudi) v zvezi z obstojem terjatve, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, storil kaznivo dejanje goljufije.
agrarna skupnost - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - denacionalizacija agrarne skupnosti - dedovanje premoženjskih pravic po zpvas - član agrarne skupnosti
Za dedovanje premoženjskih pravic vrnjenih na podlagi 8. člena ZPVAS, se za določitev prevzemnika uporablja ZPVAS. Ker je sodišče na podlagi odločbe upravne enote ugotovilo, da je dedinja članica agrarne skupnosti, je pravilno določilo njo kot prevzemnico. Ostali dediči, pritožniki, drugih dokazov niso ponudili.
kritna prodaja - nastanek škode - odškodninska odgovornost - razveza kupoprodajne pogodbe - nesklepčnost - povrnitev škode v primeru, če se prodaja razdre
Tožničin interes je, da nepremičnino proda in prejme kupnino, ta interes pa tožnica lahko uresniči samo s kritno prodajo (da proda nepremičnino drugemu kupcu). Tožnici bi torej šele z izvedbo kritne prodaje nastala škoda, ki bi jo predstavljala razlika med višino kupnine iz razvezane pogodbe med pravdnima strankama in višino kupnine iz prodajne pogodbe med tožnico in drugim kupcem (dosežena kupnina pri kritni prodaji).
predlog za zavarovanje dokazov - skupno premoženje zakoncev - pritožbena novota - poizvedbe sodišča
Glede na tožbene trditve in postavljen denarni zahtevek glede plemenitih kovin, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ni relevantno, ali je toženka plemenite kovine hranila v sefu, kdo je bil pooblaščen za vstop v sef ter kdo in kdaj je vstopal v sef.
Zavarovanje dokazov ni namenjeno temu, da bi sodišče s poizvedbami stranki olajšalo podajo navedb o pravno relevantnih dejstvih in postavitev zahtevka. Tožnik je lahko podal in tudi je podal trditve kaj in zakaj sodi v skupno premoženje pravdnih strank in kakšni so njuni deleži na skupnem premoženju ter glede plemenitih kovin postavil denarni zahtevek in obrazložil zakaj.
ZFPPIPP člen 443, 443/1, 443/4. OZ člen 101, 111, 111/3.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe - najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem - pozneje najdeno premoženje - zapadlost terjatve - pravilo sočasnosti izpolnitve - učinki razvezane pogodbe
Ker je s citirano sodbo odločeno le o obveznosti tožene stranke vrniti kupnino iz po zakonu razvezane pogodbe, je z njo pravilo sočasnosti izključeno. Čim pa je tako je tožena stranka kot prodajalec tista, ki mora prva izpolniti obveznosti iz sodbe, ali tretji zanjo.
Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno kot pravno relevantno dejstvo za presojo izkazanosti izterljivosti terjatve izbrisane družbe na vrnitev nepremičnine iz razvezane prodajne pogodbe presojalo dejstvo plačila oziroma vračila kupnine iz citirane sodbe. Tako se pokaže, da s to sodbo, na kateri predlagatelj temelji svoj predlog za začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe, ni izkazal, da je izpolnitvena obveznost nasprotne stranke na vračilo nepremičnine doslej že nastala oziroma da predstavlja kasneje najdeno premoženje izterljivo terjatev na vrnitev nepremičnine. Le taka terjatev bi namreč omogočala v primeru začetka stečajnega postopka upravitelju njeno sodno uveljavljanje v korist stečajne mase izbrisane družbe.
stroškovna odločitev - povrnitev stroškov postopka - umik tožbe - razlog za umik tožbe - izpolnitev zahtevka - neizpolnitev - potrebnost stroškov - potni stroški odvetnika - izključna pristojnost - postopek za odvzem denarja nezakonitega izvora - pravica do svobodne izbire odvetnika - kraj bivanja
Za odločitev o stroških postopka je zaradi umika tožbe nepomembno, kakšen razlog je tožeča stranka imela za umik tožbe. Le če bi tožeča stranka tožbo umaknila zaradi izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke, bi bila upravičena do povrnitve stroškov.
Ker o zadevi ni bilo in ne bo meritorno odločeno, ni mogoče reči, da so bili določeni stroški nepotrebni.
Sodišče je pravilno priznalo tudi potne stroške pooblaščenk tožene stranke. V postopkih za odvzem premoženja nezakonitega izvora odloča le Okrožno sodišče v Ljubljani. Toženca imata stalno prebivališče v Kopru, za zastopanje v tej pravdi pa sta pooblastila odvetnici iz Portoroža in Kopra, torej iz kraja svojega stalnega prebivališča oziroma kraja v njegovi bližini. Stranka ima pravico do proste izbire odvetnika, še posebej pa to velja v primeru, ko je stranka izbrala odvetnika iz kraja svojega prebivališča, zakonodajalec pa se je odločil, da bo za odločanje v sporih za odvzem premoženja nezakonitega izvora pristojno le eno sodišče, to je sodišče v Ljubljani. Ni stranka tista, ki je zaradi določitve pristojnosti sodišča v Ljubljani dolžna pooblastiti za zastopanje ravno odvetnika iz Ljubljane. Upravičena je, da si izbere odvetnika iz svojega kraja, potne stroške pooblaščenca za prihod na naroke v Ljubljano pa je treba šteti za potrebne stroške.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020131
OZ člen 179, 190. SPZ člen 48.
neupravičena obogatitev - odškodninski zahtevek - vlaganje v nepremičnino - tuj posel - povečanje vrednosti tuje nepremičnine - verzijski zahtevek - poslovodstvo brez naročila - soglasje lastnika - uničenje stvari - požar - pridobitev lastninske pravice z vlaganji - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo
Tožnika sta z vlaganji izboljšala toženčevo nepremičnino in povečala njeno vrednost, nista pa opravljala tujega – toženčevega posla, zato v obravnavanem primeru ne gre za nepristno poslovodstvo. Soglasje lastnika nepremičnine je po 48. členu SPZ potrebno le za dogovor med lastnikom in graditeljem, da na nepremičnini nastane solastnina. Graditelj lahko na podlagi takšnega dogovora zahteva izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo. Tudi če je gradil ali izboljšal zgradbo na tuji nepremičnini brez soglasja njenega lastnika, pa mu pravo daje verzijski zahtevek. Po splošnem pravilu iz 190. člena OZ se sme zahtevati povračilo za povečano vrednost nepremičnine, ki je posledica njunih vlaganj. Po navedenem torej niso pomembne izpovedi strank in prič o tem, ali je toženec tožnikoma dovolil le bivanje v svoji nepremičnini ali tudi sporna vlaganja. Ker je zanje vedel, bi se početju tožnikov lahko enostavno uprl, če z njunimi vlaganji ne bi soglašal.
poroštvo - poroštvena izjava - zaveza kot porok in plačnik - veljavnost izjave o poroštvu - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - podpis fizične osebe - žig pravne osebe
Žig ob podpisu ne more izključiti toženčeve vloge fizičnega subjekta kot poroka na način, kot sam meni. Poroštvena izjava je sklenjena skladno z določili 1012. in 1013. člena OZ in ji ni mogoče očitati nobenih napak, niti vsebinskih, niti oblikovnih.
odškodninska odgovornost - odgovornost za delavca - odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom - škoda, ki jo povzroči delavec na delu ali v zvezi z delom - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da se je nesreča zgodila, ko sta tožnik in M. M. (delavec toženke) odvijačevala varnostno cestno ograjo. Pravilno je zaključilo, da je do poškodbe prišlo, ker je ograjo na svojem koncu prvi izpustil tožnik in ne M. M., zato ni podana odgovornost toženke (delodajalca) za delavca po prvem odstavku 147. člena OZ.
razveza zakonske zveze - pogoji za razvezo zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev
Na podlagi trditev in izpovedbe tožeče stranke je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je postala zakonska zveza zanjo nevzdržna. V taki situaciji mora sodišče razvezati zakonsko zvezo kljub temu, da bi želel drugi zakonec v zakonski zvezi vztrajati. V nasprotnem primeru bi se tožnico sililo v vztrajanje v (zanjo) nevzdržni zakonski zvezi, kar bi pomenilo poseg v njeno ustavno varovano dostojanstvo.
pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet z mamili - poseg v komunikacijsko zasebnost
Ker gre za pritožbene razloge, ki jih je obramba uveljavljala že v pisni vlogi za izločitev istih dokazov z dne 30. 10. 2017 in na katere je pritožbeno sodišče že odgovorilo v sklepu opr. št. III Kp 25975/2017 z dne 8. 5. 2018 (točke 19-21), se v zvezi s takimi ponovljenimi pritožbenimi navedbami v izogib ponavljanju napotuje na razloge v citiranem sklepu, pri katerih pritožbeno sodišče vztraja. Dodaja pa, da pritožba v sicer obsežnih navedbah ne ponuja novih ali bistveno drugačnih utemeljitev, ki bi terjale dopolnilno pojasnilo o (ne)utemeljenosti stališča, izraženega v citiranem sklepu.
Sicer ima pritožba prav, da obstoječa sodna praksa doslej še ni izrecno zavzela stališča v zvezi s pridobivanjem prometnih podatkov za uporabnike predplačniških storitev, vendar pa se je tudi do tega ključnega očitka prav tako opredelilo pritožbeno sodišče v prej navedenem sklepu, ko je poudarilo, da razlikovanje podatkov predplačnikov in tistih z naročniškim razmerjem ZEKom-1 ne ločuje, temveč govori zgolj o prometnih podatkih naročnikov in uporabnikov, zato tudi iz tega razloga pritožbeno sodišče znova poudarja, da ni mogoče pritrditi stališču, da bi takšni podatki iz predplačniških storitev morali biti v vsakem primeru kar takoj izbrisani.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 355, 357, 357/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - soglasje za plačilo stroškov - predlog stečajnega upravitelja - utemeljitev predloga - neobrazložen sklep - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče odloča o soglasju k plačilu stroškov na predlog upravitelja, kar pa predpostavlja, da je upravitelj predlog utemeljil do te mere, da je jasno, zakaj naj bi bilo izplačilo stroškov utemeljeno.
skupno premoženje zakoncev - stanovanje kot skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - nastanek lastninske pravice na nepremičninah - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - določitev deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje kot enotni pojem - napotitev na pravdo
Delež se lahko določa le na skupnem premoženju kot celoti, kar velja tudi v primeru, ko je predmet pravde posamezna stvar, ki sodi v skupno premoženje
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 126, 126/1, 128, 128/1, 128/3, 337, 341, 341/7, 341/7-1, 343, 346, 346/1. ZPP člen 346, 346/1.
izklicna cena - javna dražba - razveljavitev dražbe - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - odločanje o pritožbi - nedovoljena pritožba - poplačilo upnikov - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep sprejelo na podlagi 341. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je bila javna dražba izvedena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji z dne 4. 1. 2018 in da je upravitelj prodajno pogodbo sklenil z dražiteljem, ki je na dražbi uspel (1. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP), ter da je vsebina prodajne pogodbe v skladu z določbami 337. do 343. člena ZFPIPP. Po presoji višjega sodišča dolžnik s pritožbenimi navedbami glede „napačnosti in pristranskosti“ javne dražbe ne more uspešno izpodbiti obravnavanega sklepa sodišča prve stopnje. Iz Zapisnika o prvi javni dražbi (p.d.131) ne izhaja, da bi kdorkoli uveljavljal ugovore ali pripombe k postopku javne dražbe.
ZST-1 člen 3, 3/10, 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 7, 212. SPZ člen 2, 5, 138. URS člen 25.
oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - likvidnostno stanje - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - hipoteka - unovčenje premoženja - blokada transakcijskega računa - terjatve - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - pravica do pravnega sredstva
Zmotno je pritožbeno stališče v smeri, da je sodišče prve stopnje tisto, ki bi moralo najti razloge za zaključek, da lahko prva tožnica izterja omenjene terjatve zaradi pridobitev sredstev za plačilo takse. V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej. Prva tožnica pa v predlogu za taksno oprostitev niti ne trdi, da te njene terjatev sploh niso izterljive.
Hipoteka je v 138. členu SPZ opredeljena kot zastavna pravica na nepremičninah. Gre torej za eno izmed stvarnih pravic (2. člen SPZ) za katero velja načelo absolutnosti (5. člen SPZ), kar pomeni, da lahko imetnik te pravice svojo pravico uveljavlja proti vsakomur. Zastavitelju (t. j. prvi tožnici) to med drugim omogoča, da kljub obstoju hipoteke zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, stvarno breme, nadaljnje hipoteke), zastavljena nepremičnina ali njeni deli pa so lahko tudi predmet obligacijskih pravic (zlasti najema ali zakupa). Glede na pojasnjeno obremenitev s hipoteko ne pomeni, da prva tožnica s svojim premoženjem (nepremičninama) ne more razpolagati. Razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje, temveč je treba razpolaganje razumeti in razlagati tudi na način, kot je bil pojasnjen zgoraj.
predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - zavrženje predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - preuranjena odločitev
Na podlagi notarskega zapisa, ki ga je dolžnik priložil k dopolnitvi predloga za začetek postopka poenostavljena prisilne poravnave, ni mogoče napraviti zaključka v smeri potrditve izpodbijanega sklepa. Odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena oziroma je sankcija zavrženja, brez konkretnejšega poziva, prestroga.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 224, 224/4. ZFPPIPP člen 121, 121/2.
postopek osebnega stečaja - nedopusten predlog za vrnitev v prejšnje stanje - postopek zaradi insolventnosti - fikcija vročitve - vročilnica - osebna vročitev - javna listina - dejanska vročitev - izpodbojnost domnev - neverodostojnost vročilnice - neresnična dejstva
Pravilno izpolnjeno obvestilo (vročilnica) kot javna listina dokazuje, da je bila vročitev opravljena pravilno. Vročitev s fikcijo ima enake učinke kot dejanska vročitev, zaradi česar pritožnica ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da „pošte ni prejela“. Vročilnica ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdo in kdaj je prejel sodno pisanje, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična.
predlog za nasprotno izvršbo - odmera izvršilnih stroškov
S predlogom po 68. členu ZIZ dolžnik zahteva od upnika nazaj, kar je z izvršbo dobil oziroma kar je bilo dolžniku neutemeljeno odvzeto. Zahteva enako, kar bi zahteval s tožbo. Institut nasprotne izvršbe za dolžnika tako pomeni poenostavitev, ker mu ni treba voditi postopka pravde, da bi dobil nazaj tisto, kar mu je bilo odvzeto v izvršbi, ker je bila opravljena brez pravne podlage. V tem smislu predstavlja vrsto pravnega sredstva, ki omogoča dolžniku vrnitev tistega, kar mu je bilo nezakonito odvzeto s prisilno izvršbo.